Ja, lep pozdrav!

Hvala za besedo.

Poslanke in poslanci, lep pozdrav!

Tako, kot sta že moja dva predhodnika povedala, smo zdaj v fazi, kjer so bile narejene strokovne podlage, da lahko načrtujemo varno, varnejše sanacije in pa urejanje vodotokov, kjer se izvajajo cenitve, s katerimi predstavljamo, predstavljamo upravičencem odškodnine za svoje objekte. Smo zdaj v koraku, kjer moramo aktivno začeti delati podlage, da bomo lahko prišli do nadomestitvenih objektov.

Pri pregledu stanja in glede na to, tako kot je bilo omenjeno, da obstoječi postopki cenitev strokovnih podlag in tako naprej, terjajo veliko časa, smo pač prišli s predlogom in z rešitvijo, da ta del urejanja nadomestitvenih objektov, to pomeni objekt, ki gre iz obstoječe lokacije na novo lokacijo, in pa rušenje obstoječih starih objektov, ki jih je treba porušiti, da se prenese z nalogami v tem zakonu na DSU. Kar se tiče obstoječih porušenih objektov bo DSU prevzel nalogo, naredil projekt, objekt porušil in, tako kot je noter predvideno, ga predal v upravljanje Direkciji za vode. Zakaj za vode? Zato, ker je največ teh objektov, najlažje vam povem na način v vodnem telesu, to pomeni 50 metrov levo in desno od vodotoka in zato, ker na teh parcelah bo potem zaznamba v zemljiški knjigi, da se na njih ne bo možno graditi nič več. Predvsem gor ne bo možno gojiti koruze ali karkoli takega, ker potem tudi, če bo ta zadeva zalita, bomo spet morali se ukvarjati z odškodninami. Edina zadeva, ki bo lahko grajena na teh parcelah, je vodni ukrep protipoplavnosti ali pa zadrževalnika; predvsem je to zelo razvidno v povodju Savinje, Zgornja Savinjska dolina, kjer je tudi po obstoječih načrtih za državne prostorske načrte to predvideno.

Druga glavna naloga je pa potem zagotoviti nadomestitvene objekte na novih parcelah. Tukaj na strani države v bistvu potekata zdaj trenutno zelo aktivno dva procesa. En proces je ta, da, upam, s pomočjo vseh vas bomo ta zakon, bo potrjen in bomo lahko aktivno začeli delati s samimi upravičenci. Moram na začetku reči, da same cenitve so zelo dobre in večino, v vseh primerih predstavitev, cenitev in pa tudi obrazložitev vsem tistim upravičencem, ki gredo dol iz seznama, to pomeni, dol iz seznama pomeni, da lahko njihove objekte po strokovnih analizah varno varujemo s protipoplavnimi ukrepi, predstavljamo osebno; ker gre le za dom, smo se odločili, da to predstavljamo osebno, zato z gospodom Šeficem večino časa preživiva na terenu. Je odziv pri cenitvah naslednji, in sicer: hvala, bom vzel odškodnino, si bom sam zagotovil novo parcelo in svojo gradnjo. Slovenci smo samograditelji in to se potrjuje v teh odzivih. Seveda tisto, kar ste brali tudi v zadnjih nekaj, recimo 14 dnevih, so predvsem odgovori v enem primeru, kjer je doma tudi dodatna dejavnost a la mizarstvo. Ker predstavitev cenitev poteka na način, da jasno povemo, da upravičenec potem v miru zadevo prebere in lahko nazaj komentira te cenitve in te komentarje, na te komentarje ne odgovarjamo mi ampak cenilec, za katere ima tudi svojo štampiljko in je pristojen za to, smo v teh primerih ugotovili, da bodo morale biti cenitve dopolnjene zato, da se bo noter tudi odražal ta del dejavnosti. Iz vseh teh odzivov na terenu bo DSU izvajal naslednje tri scenarije. En scenarij je: upravičenec pride, se strinja z odškodnino, podpiše pogodbo, je postopek končan. V drugem scenariju upravičenec pride, se strinja z odškodnino, bo gradil sam, ima pa vprašanje: ali mi lahko kaj pomagate. V tem primeru bo za njih dve rešitvi nudene. Ena je ta: po predhodnem postopku javnega naročila bo narejena analiza izvajalcev, ki lahko za te višine cenitev opravijo novo gradnjo. Na tem seznamu bo tudi nabor novih objektov, ki jih je pripravilo ministrstvo za solidarnost, in druga varovalka v tem primeru je, da bo dobil upravičenec lahko osnutek popolne gradbene pogodbe z vsemi elementi; to sta dve varovalki, ki jim bomo pomagali, da ne bodo potem zneski samih gradenj višji. Ker morate vedeti, da na terenu v teh, v teh regijah, kjer so bile poplave, so šle cene 30 % plus gor za različne storitve. In pa druga. varovalka za to, da jih v izvajalec ne bo prinesel okoli, tudi ta pogodba, da jim pomagamo tistim, ki nimajo izkušenj s tega področja.

Ta tretji scenarij je pa ta glavni scenarij, kjer bo DSU kot investitor za upravičenca izvedel objekt. To pomeni čez celotne postopke. In na koncu predal upravičencu ključ v bančno garancijo in pa sam objekt. Po odzivih na trener trenutno bodo tudi taki primeri, mlade družine, ki ne želijo več, ki so si postavile hišo, ki jim je hišo podrlo, se ne želijo več iti čez ta proces, starejše, starejši, upokojenci, tako da smo oblikovali te rešitve predvsem s feedbackom s terena, da ne bo tisti, delamo v Ljubljani v pisarni nekaj, pojdimo na teren, pa probamo to na tak način rešiti. To je glede teh nalog na tej strani. Druga zadeva, ki se pa zelo aktivno ukvarja, pa je, da skupaj s kolegom Gajškom iz MNVP sediva aktivno z občinami, kjer je treba zagotoviti parcele za nadomestitvene objekte. V naslednjih treh tednih bo imela cirka 17 občin obdelanih.

V občinah so pa primeri različni. V eni občini je treba zagotoviti dve parceli, pa mogoče dodatno parcelo za gasilski dom, za šolo in tako naprej. Imamo pa občine tudi, kjer se dela manjša naselja po šest, osem hiš ali pa naselja, kjer bo, kjer bo 70+ objektov. Ravno zato, ker želimo pohitriti, te procese sedimo skupaj: občina, njihovi urbanisti, kolegi iz DRSV, z direkcije za vode, ministrstva, ki pokriva prostor in tako naprej, zato da te postopke pospešimo, da bomo tudi lahko zagotovili v tem procesu bazen parcel, ki jih bodo imeli upravičenci na voljo, da se bodo lahko tja preselili. Ampak trenutno tako da trenutno so odzivi na terenu pozitivni, seveda v vsaki skupini, v vsaki organizaciji je nek delež ljudi, ki so slabe volje, ki bodo vedno našli problem v vsaki zadevi, ampak ravno pa zato probava midva to delati osebno in probamo potem ažurno tudi na te komentarje nazaj odgovarjati, da se aktivnosti na terenu odvijajo naprej, čim hitreje. Mogoče gospa predsednica, toliko za začetek, potem ko bodo pa verjetno kakšna vprašanja bom pa tudi probal primere.

Primere pokazati kako je na terenu, pa kako se jih zdajle v vseh aktivnostih, ki se dogajajo, rešujejo naprej. Hvala.