Lep dober dan vsem skupaj!

Cilj tega zakona je prenos uredbe iz leta 2022, ki spreminja direktivo iz leta 2014, v pravni red Republike Slovenije. To direktivo smo torej že leta 2014 implementirali. S tem predlogom se v bistvu želi v nacionalni red prenesti spremembe evropske Direktive o vzpostavitvi okvira za sanacijo ter reševanje kreditnih institucij in investicijskih podjetij in tako naprej. Rad bi poudaril, da že od sprejetja prve direktive iz leta 2014 velja, da morajo banke ves čas zagotavljati minimalno zahtevo glede kapitala in kvalificiranih obveznosti. S prenosom te uredbe gre v bistvu pri tem delu za nadgradnjo in se določa, da se pri izračunu zahteve MREL v primeru globalno sistemsko pomembnih bank in reševanja več kot ene družbe v skupini upoštevajo vse, prav vse podrejene družbe iz tretjih držav, ki so del iste skupine globalno sistemsko pomembne banke.

Kar se tiče Slovenije, je tukaj res specifična država, seveda z nekaterimi drugimi državami evrocone. Če se spomnimo samo reševanja slovenskega bančnega sistema v letu 2013. Zadnja bančna kriza nam je dala res pomembno lekcijo o tem, zlasti glede zagotavljanja kapitalske ustreznosti bank. V Sloveniji smo torej za reševanje bank namenili več milijard evrov, torej ogromno vsoto denarja, kar se seveda nikakor ne sme več ponoviti. Po bančni krizi so se torej okrepili kapitalski varnostni mehanizmi, globalna bančna stabilnost se je sicer nekoliko zamajala letos spomladi, če se spomnimo, po bankrotu dveh ameriških bank. To je povzročilo tudi strm padec delnic švicarske banke, ki jo je bil kasneje tudi po posredovanju švicarske vlade primoran prevzeti bančni velikan UBS. Situacija se je potem nekoliko umirila, ampak vendarle, letošnji stresni testi Evropskega bančnega organa in Evropske centralne banke in tudi v Evropski uniji ter tudi v evroconi je pokazal, da bi tudi v primeru makroekonomskih šokov v prihodnjih treh letih banke ostale zadostno dokapitalizirane oziroma kapitalizirane. EBA je tudi objavila, da bi po neugodnem scenariju, po katerem bi med drugim bruto domači proizvod v Evropski uniji v letih 2023 in 2025 padel skupno za 6 %, v bistvu banke izgubile za 459 milijard evrov kapitala, tako da bi se stopnja najkakovostnejšega kapitala CET 1 s 15 % znižala na 10,4 %. Kljub izgubi 459 milijard evrov bi torej banke v Evropski uniji ostale zadostno kapitalizirane, da bi lahko podpirale gospodarstvo, kar je ključnega pomena, tudi v obdobju močnega stresa. To je navedla prav EBA, ki je testirala 70 bank iz Evropske unije in Evropskega gospodarskega prostora, ki imajo 75 % vsega premoženja bank v Evropski uniji.

Nedvomno k stabilnosti bank doprinaša tudi regulacija minimalnih zahtev glede kapitala in kvalificiranih obveznosti. Ker imajo morebitne težave v bankah neposredne negativne učinke tako na gospodarskem kot tudi na fiskalnem področju, je določena raven regulacije nujna, da se prepreči ponovno reševanje posledic s porabo davkoplačevalskega denarja. Če kdo ve, koliko davkoplačevalskega denarja smo v preteklosti banki namenili, ve državni zbor in ta država in nenazadnje tudi vsaj dve preiskovalni komisiji, ki sta ugotavljali sume zlorab na področju bančnega sistema od leta 2000 naprej.

Zato v Novi Sloveniji podpiramo uskladitev zahteve MREL z mednarodnim standardom za skupno sposobnost pokrivanja izgub in prenos te uredbe k dopolnitvi direktive iz leta 2014.