Ja, predsednica hvala lepa za besedo. Lep pozdrav vsem tudi v mojem imenu.

Zdaj, nadaljeval bom tam, ko je končal moj kolega poslanec Rosec. Zdaj to študijo tega postopka prenosa termoelektrarne in premogovnika na slabo banko, smo lahko prebrali v študijah enega izmed novinarjev na določenem portalu že januarja letošnje leto in pred nekaj dnevi. Namreč zapisal je, da ko nimamo druge študije, se bomo pač opirali na neke podatke, ki so sigurno bili pridobljeni za nekega kroga ljudi kateri vedo za kaj se gre. Napisal je, da bosta TEŠ in Premogovnik Velenje v naslednjih devetih letih po projekcijah skupaj ustvarila več kot 2,1 milijarda evrov izgube. Dodal je še, da je pač velenjski premogovnik edini v državi, ki lahko s svojim delovanjem preneha že leta 2027, njegovo zapiranje pa bo stalo milijardo evrov.

Zdaj, jaz bi pač tule na te številke se želel malo upreti oziroma bi jih objasnil, ker ljudje pač to, ko preberemo, ko preberejo, pač vzamejo za svoje, ni bilo nekega demantija, so pa zavajajoče, so pa zavajajoče. Da bi pač Premogovnik Velenje in TEŠ do leta 2033 ustvarili 2 tisoč oziroma 2,1 milijarde evrov izgube, je pač malo pretirana. Zdaj, kako je pač cena elektrike iz termoelektrarne določena, vemo vsi, da je pač cena osnovnega, osnovnega pač premoga, če tukaj izločimo CO2 kvote, nekje med 70 in 80 evri, CO2 kvota bistveno višja je okoli, je okoli 100 evrov. Tako, da pač pride ta cena iz Termoelektrarne Šoštanj skupaj s ceno premoga in s CO2 kvotami, tam nekje no, 180, lahko tudi 190 evrov, odvisno pač od cene izkopanega premoga, ampak bistveno pri tem so pa te CO2 kvote. Vemo, vemo, da se bo poraba, končna poraba elektrike v naslednjih desetih letih ali še dlje, bistveno, bistveno povečala. To pa pomeni, da moramo pač elektriko zagotoviti z vsemi razpoložljivimi napravami za zagotovitev električne energije.

Zdaj, v tem mandatu smo kar veliko zakonov sprejeli za tole intenzivno solarizacijo Slovenije, kar seveda ni slabo, ampak je pa potrebno reči, da tudi cena te energije ni tako, ni tako nizka. Dobro, razlika je med proizvodnjo in kupljeno energijo, ampak tudi ta cena se po nekaterih podatkih giblje med 70 in 100 evri. Tako, da, če pa zdaj dodamo še ceno električne energije, katera bo pridobljena brez oziroma s hranilniki, bo pa ta cena bistveno, bistveno, zaradi same investicije, višja in je po nekaterih podatkih lahko tudi do 200 evrov za megavat.

Zdaj, tu je, glede tega je kar nekaj različnih scenarijev, kako bo pač s proizvodnjo električne energije po zaprtju TEŠ-a in Premogovnika Velenje, nekateri omenjajo, nekateri omenjajo plansko, plinsko parno enoto na tem področju, vemo pa tudi, da elektrika, pridobljena iz tega vira, je tudi tu nekje okoli 170 evrov za megavat. Tako da, če tukaj pogledamo vse te, vse te dejavnike, kateri pač trenutno so del proizvodnje električne energije, je cena tu nekje, če pa, če pa, če pa izločimo te CO2 kvote, je pa cena proizvedena v Termoelektrarni Šoštanj konkurenčna, ampak kot vemo, se določen del CO2 kuponov tudi vrne v proračun Republike Slovenije, ne v 100 procentih, ampak mislim, da tam nekje okoli 60 procentov tega denarja pride v proračun Republike Slovenije, kjer se pa potem delijo, delijo na ostala, ostala področja. Trenutna želja pač nekaterih je, da bi se pač premogovnik čim prej zaprl. Mi že tule v Državnem zboru kar dolgo čakamo Zakon o zapiranju. Kajti, če bi sprejeli Zakon o zapiranju bi se določena dela lahko izvajala in se financirala iz evropskih sredstev. Vse odločitve pač katere se sprejemajo iz vidika lastnika oziroma HSE tudi povzročajo določen strošek za poslovanje in na ceno električne energije. Tako vemo, da je bilo v letu 2022 dobavljeno na deponijo Termoelektrarne Šoštanj nekaj več kot 270 tisoč ton premoga, črnega premoga, kateri ima nekoliko večjo kalorično vrednost, tam okoli 16 gigadžulov na tono. Je pa cena tega tujega premoga bistveno, bistveno večja kot pa je cena premoga proizvedenega v Premogovniku Velenje. Tako je cena tega premoga, kateri je bil uvožen, vozilo ga je sicer več dobaviteljev, je bila okoli 14 evrov na gigadžul, proizvodna cena oziroma cena, katero pa dobi premogovnik elektrarne, je pa 6 evrov za gigadžul. Tu lahko vidimo, kakšna je razlika v ceni premoga na enoto. Zdaj za to je bilo pač porabljenega okrog 132 milijonov, za teh 273, 270 tisoč ton, kar je približno oziroma 60 milijonov ton je bila cena nakupa tega premoga iz tujine proizvodni stroški za približno dva milijona ton, kolikor je pač proizvodnja v Premogovniku Velenje, je pa približno enkrat višja, to je okoli 130 milijonov. Tako da vidimo, da je, če gledamo dva milijona ton proizvodnje Premogovnika Velenje, pa da smo vozili 273 tisoč ton črnega premoga, pomeni približno količina 13 %, če pa gledamo finančno, da primerjamo 60 milijonov pa 132 milijonov pa to polovica. In takšne odločitve bi rekel, da prispevajo tudi k slabljenju teh dveh družb in vplivajo posledično na ceno električne energije. To je bilo v tistem času kot je bilo prej rečeno, ko je bila v Sloveniji najmanjša proizvodnja električne energije v zadnjih 30 letih, ko je bila v remontu Nuklearna elektrarna Krško in tako so rekli, da v Velenju oziroma v Šoštanju ni bilo dovolj premoga na deponiji. Zdaj, ali je bilo to insinuirano, ali je bilo dejansko tako, da se je pač lahko uvozila ta količina premoga, o tem lahko špekuliramo. Ampak dejstvo je pa, da je danes po dveh letih, po slabih dveh letih na deponiji še vedno 190 tisoč ton tega premoga. To se pravi, da so ga skurili približno 80 tisoč ton tega pač tega premoga ni možno samega kuriti zaradi pač tehnologije, katera je pač takrat pri projektiranju bila pač projektirana samo za velenjski lignit, kajti ta ima previsoko kalorično vrednost in vprašanje če bo šlo s takim tempom naprej kurjenje tega črnega premoga - to ga še imamo za naslednjih pet, šest let - kakšna bo kalorična vrednost in v kakšnem stanju bo ta premog po tem obdobju? Tako da tu bi bilo treba mogoče koga vprašati malo za po zdravju, v kateri je sprejel pač to odločitev. Zdaj, kot sem prej rekel, premogovnik ni tovarna na tekoči trak, kateri lahko danes narediš pet proizvodov, jutri jih narediš sto. Premogovnik rabi eno določeno obdobje, da se pač prilagodi na odkopna polja in na stabilno proizvodnjo premoga. Tako, da podpiram ta predlog, katerega smo pripravili v Slovenski demokratski stranki, da se naredi študija, kako dolgo bomo še kopali, ga bodo še kopali v Šaleški dolini, kajti kot sem prej rekel, poraba elektrike bo vsako leto večja. In mislim, da bi morala biti proizvodnja elektrike iz TEŠ in seveda posledično tudi proizvodnja premogovnika vezana na zagon oziroma na pričetek obratovanja nove nuklearke v Krškem. Tako, da tukaj tisti, ki pač govorijo, da se lahko premogovnik zapre tudi že leta 2027, to so ti lobiji kateri imajo željo po čim večjem uvozu električne energije in seveda pri polnjenju svojih dobičkov. Tako da, zaenkrat bom jaz tu zaključil, čeprav je še tukaj kar nekaj podatkov, kateri kažejo na to, da trenutna strategija pod to Vlado, pod to ekipo, nekako ne pelje Slovenijo v pravo smer, obremenjuje gospodarstvo z visoko ceno električne energije in s tem tudi nas državljane k temu, da nam je pomemben strošek pri proračunu, temu mesečnemu, tudi cena električne energije. Toliko za enkrat, hvala lepa.