Hvala.

Spoštovana predsednica, poslanke in poslanci in ostali vabljeni!

Komisija Državnega sveta za lokalno samoupravo in regionalni razvoj je obravnavala materijo zakona na 31. redni seji 1. 7. 2024 in podpira predlog zakona in pri tem poudarja, da je treba v luči dolgotrajnih postopkov pridobivanja mnenj oziroma soglasij nosilcev urejanja prostora in s tem dolgotrajnega pridobivanja gradbenih dovoljenj, sprejeti ukrepe za pospešitev postopkov izdajanja dovoljenj, saj bi bila drugače lahko ogrožena pravočasna realizacija(?) projektov na slovenskem delu vseevropskega prometnega omrežja.

Ob tem komisija tudi poudarja, da je pospešitev realizacije projektov na vseevropskem prometnem omrežju tudi v interesu občin oziroma lokalnih skupnosti, saj so številni njihovi načrtovani projekti, kot na primer razni podvozi pod železniško progo, vezani na tek izvajanja gradnje prometne infrastrukture TEN-T omrežja. Komisija v zvezi z vsebino predloga ni sprejela pripomb, opozarja pa, da je treba zaradi pravočasne izvedbe projektov TEN-T omrežja zagotoviti ustrezno kadrovsko sestavo organa, da bo sposoben učinkovito opravljati naloge in se v okviru nadziranja časovnega poteka postopka izdajanja dovoljenj, pravočasno odzvati na zaznane težave in seveda pri tem delovati proaktivno.

Glede na to, da je poročilo dokaj obširno in ste ga prejeli, naj izpostavim le dve dilemi, ki sta bili izpostavljeni v razpravi. V povezavi s predlagano rešitvijo v tretjem odstavku 3. člena predloga zakona je njegova obrazložitev, da bodo morali pristojni organi, ki so vključeni v postopek izdajanja dovoljenj z izjemo sodišč, prednostno obravnavati projekte, kar pomeni krajše časovne okvire, sočasne postopke ali omejene časovne okvire za pritožbe. Zato se je komisiji postavilo vprašanje, ali to pomeni, da se bo pri projektih, ki spadajo na področje uporabe tega zakona, odstopalo od veljavnih časovnih okvirov trajanja postopkov, ki so opredeljeni v drugih zakonih oziroma v veljavni zakonodaji, na primer Zakon o upravnem postopku, Gradbeni zakon in podobno ter bodo imeli mnenjedajalci oziroma soglasodajalci možnost meritornega odločanja o skrajšanju zakonskih rokov.

V zvezi s tem je bilo komisiji pojasnjeno, da se je v okviru priprave predloga zakona ugotovilo, da je najustrezneje ohraniti veljavne roke iz področne zakonodaje in zato predlog zakona v njih ne posega. Seveda smo se potem spraševali, zakaj sploh ta določba, no in na vprašanje, ali je določba 8. člena predloga, ki predvideva štiriletni časovni okvir od priglasitve projekta TEN-T do sklepa o odobritvi, pomeni, da bo investitor lahko pridobil gradbeno dovoljenje v štirih letih od odobritve projekta s strani organa TEN-T? No, in nato je predstavnica Ministrstva za infrastrukturo pojasnila, da časovni okvir štirih let začne teči od na primer izdaje uredbe o državnem prostorskem načrtu. Po njenem sprejetju bo moral investitor projekt priglasiti organu TEN-T ter v nadaljevanju sprožiti postopek pridobivanja mnenj in soglasij, hkrati pridobiti zemljišča, če še niso pridobljena ter izvesti vse aktivnosti za pripravo dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja. S pridobitvijo gradbenega dovoljenja se štiriletni rok izteče. Vsa ostala ustrezna pojasnila predstavnice Ministrstva za infrastrukturo, ki so jih člani prejeli na seji so navedeni v našem pisnem mnenju komisije, ki ste ga prejeli.

Hvala lepa.