Spoštovana predsednica odbora, cenjene poslanke in poslanci!

Pred nami je Predlog zakona o pospešitvi postopkov realizacije vseevropskega prometnega omrežja TEN-T.

Z zakonom prenašamo v slovenski pravni red celotno direktivo o racionalizaciji ukrepov za pospešitev realizacije vseevropskega prometnega omrežja TEN-T ter hkrati pospešujemo izvajanje uredbe o smernicah unije za razvoj ta istega vseevropskega prometnega omrežja.

Sam cilj akta je vzpostaviti zanesljivo, nemoteno in visoko kakovostno prometno omrežje, ki bo zagotavljalo, da bo tudi Slovenija prispevala k trajnostni prometni povezanosti Evrope. Cilj je torej, da bo prometno omrežje brez fizičnih prekinitev, ozkih grl in manjkajočih povezav.

Vseevropsko prometno omrežje ima dvoplastno strukturo, ki jo sestavljata celovito omrežje in jedrno omrežje. Celovito omrežje zagotavlja povezljivost vseh regij Unije, medtem ko jedrno omrežje sestavljajo tudi tisti elementi celovitega omrežja, ki so strateško najbolj pomembni za Unijo. Zakon TEN-T navaja projekte za prometno infrastrukturo jedrnega in celovitega TEN-T omrežja, ki morajo biti v Republiki Sloveniji obravnavani prednostno, skrajšuje postopke v zvezi z gradnjo, nadgradnjo, prilagoditvijo ali spremembo projektov, vezanih na prometno infrastrukturo TEN-T in njihovimi javnimi naročili.

Eno pomembnejših določil določa časovni okvir, torej rok postopkov od priglasitve projekta s strani investitorjev organa TEN-T, po sprejetju uredbe o državnem prostorskem načrtu do izdanega gradbenega dovoljenja oziroma po sprejemanju investicijskega programa v primeru, da se projekt načrtuje po vzdrževalnih delih v javno korist in ga omejuje na štiri leta. Ostale pomembne določbe se nanašajo na ustanovitev organa TEN-T v okviru ministrstva, pristojnega za infrastrukturo, kot kontaktne točke, nosilca projekta in druge ustrezne organe, ki nadzira časovni okvir, pospešuje postopke za izdajo dovoljenj, potrebnih za gradnjo, nadgradnjo, prilagoditev ali spremembo projektov, vezanih na prometno infrastrukturo, in njihovimi javnimi naročili.

V primeru čezmejnega projekta omogoča, da organ TEN-T sodeluje z imenovanjem organov za projekte TEN-T druge države članice Evropske unije in z evropskimi koordinatorji za dosego soglasja o skupnem časovnem načrtu za postopke izdaje dovoljenj. V primeru medsebojnega dogovora med dvema ali več državami članicami s ciljem poenostavitve postopkov izdajanja dovoljenj in javnimi naročili povezanimi s čezmejnimi TEN-T projekti, lahko organ TEN-T postane tudi del skupnega organa. In ne nazadnje, kadar postopke javnega naročanja v okviru čezmejnega projekta, ki spada v področje uporabe tega zakona, izvaja skupni organ, katerega slovenski del predstavlja organ TEN-T, države članice Evropske unije lahko sprejmejo potrebne ukrepe za zagotovitev, da skupni organ uporablja nacionalno pravo ene od držav članic.

Zakon torej zajema predhodno določene čezmejne povezave in manjkajoče povezave koridorjev jedrnega TEN-T omrežja in projekte v zvezi s koridorji jedrnega omrežja v vrednosti več kot 300 milijonov evrov. Za Republiko Slovenijo so v obeh dokumentih navedeni isti odseki za naslednja koridorja vseevropskega prometnega omrežja: koridor jedrnega omrežja Baltik - Jadran in koridor jedrnega omrežja Sredozemlja. Na področju železnic tako določa čezmejne projekte Gradec - Maribor, Benetke - Trst - Divača - Ljubljana, Koper - Divača, kjer je manjkajoča povezava, Benetke - Trst - Divača - Ljubljana, Ljubljana - Zagreb ter cestno povezavo Lendava - Lentije.

Z zakonom se bo tako v našem pravnem redu pospešilo izvajanje naslednjih ciljev; na področju infrastrukture za železniški promet, torej povečanje števila tovornih vlakov dolžine 740 metrih in minimalno hitrostjo proge 160 kilometrov na uro za potniške vlake, s ciljem, da dosežejo in da se zagotovi zadostna zmogljivost in nemoteno delovanje železniškega prometa brez prekinitev na celotnem omrežju TEN-T. Boljše in hitrejše povezave za potnike in tovorni promet ter boljše vključevanje pristanišč, letališč in multimodalnih tovornih terminalov v omrežje TEN-T.

Na področju cestnega prometa bo pospeševal vse ceste jedrnega prometnega omrežja, ki morajo imeti tako imenovana dva ločena vozna pasova. Zagotavljal bo varna in varovana parkirišča na jedrnem in razširjenem jedrnem omrežju, da bi poklicnim voznikom zagotovili boljše delovne pogoje in počitek. Taka parkirišča bodo na jedrnem in razširjenem jedrnem omrežju postavljena na povprečni razdalji največ 150 kilometrov. Nadalje naslavlja promet v urbanih vozliščih. Nanaša se na mestna območja, zato je dogovorjeno, da bo treba za vsako urbano središče do leta 2027 oblikovati načrt za trajnostno mobilnost v mestih. To je tako imenovan dolgoročen, celovit in integriran načrt za mobilnost tovora in potnikov za celotno funkcionalno mestno območje. Vseh 424 mest na območju TEN-T mora pripraviti načrte za trajnostno mobilnost v mestih, da bi spodbujali brezemisijsko mobilnost ter tako povečali in izboljšali javni prevoz ter infrastrukturo za pešce in kolesarjev. Poleg tega sta zakonodajalca tudi vztrajala, da mora vsako vozlišče do 31. decembra 2040 imeti vsaj en multimodalni tovorni terminal, v kolikor je to ekonomsko izvedljivo. V Sloveniji, v tem kontekstu govorimo o dveh krajih. Torej, o urbanem vozlišču Ljubljana, ki je jedrno in mora biti v bistvu izvedeno približno do leta 2030 ter Maribor, ki se nahaja na delu celovitega omrežja. To vozlišče pa mora biti zgrajeno, torej po letu 2040.

Nadalje se tudi naslavlja zračni promet, torej za to, da bi se povečala uporaba trajnostnih načinov prevoza in zmanjšalo število notranjih letov, bo zakon na podlagi uredbe, ki se prenaša v pravni red s storitvami v železniškem prometu, izboljšal povezljivost letališč. Tako bodo vsa letališča večjih evropskih mest, ki imajo skupaj več kot 12 milijonov potnikov na leto, povezana z vseevropskim železniškim omrežjem, po možnosti z železniškim omrežjem za visoke hitrosti, zaradi česar bodo najpozneje do 31. decembra 2040 omogočene tudi storitve na te razdalje in v bistvu s tem zakonom, ki ga danes obravnavamo, zasledujemo vse te cilje, ki so seveda, ambiciozni.

Na Ministrstvu za infrastrukturo smo v teku priprave zakona pridobili tudi pripombe Zakonodajno-pravne službe Državnega zbora, ki smo jih upoštevali, zato predlagamo, da odbor predlog potrdi.