Hvala gospa predsednica. Kakor veste in se še enkrat zahvaljujem tudi za soglasno podporo spremembi Zakona o investicijah v športno infrastrukturo. Od lanskega leta naprej živi, v narekovajih, Zakon o investicijah v športno infrastrukturo. Torej lansko leto je bilo prvo leto izvajanja. Ob tem bi rad le opozoril, da smo kot pristojno ministrstvo postali 1. aprila. Takoj, ko smo postali pristojni, smo v skladu z zakonom, ki je veljal, pripravili predlog programa za investiranje v tekočem letu za Vlado Republike Slovenije, kar je bil pogoj tudi, da smo pripravili prvi razpis. Pri prvem razpisu smo, preden smo ga objavili, se sestali na ta način, da smo povabili vse slovenske županje in župane, da v bistvu povedo svoja pričakovanja, svoje potrebe in hkrati pregledali za vrsto let nazaj dosedanje razpise in praksa, ki jo slovenske lokalne skupnosti poznajo in jo tudi znajo realizirati.

Tisto, kar je potrebno povedati, lansko leto, ko smo postali pristojni, v Sloveniji ni deloval razvid, torej register javnih športnih objektov. Pa ni bila to krivda slovenskih lokalnih skupnosti, ker enostavno tudi vloge, ki so prihajale na vlado niso bile procesirane. Seveda to je pa pač lansko leto povzročilo, da nismo mogli zahtevati, da je v bistvu priloženo pri sami prijavi tudi dokazilo, da se je lokalna skupnost, kakor zakon veleva, tudi že vpisana, ker pač pravim, je bil razlog nekje drugje.

Tudi zelo hitro smo ugotovili, kar tudi vsi vemo, da v Sloveniji večina športnih objektov je v lasti in tudi v upravljanju večinoma preko javnih zavodov lokalnih skupnosti, kakor tudi večina športa tam poteka. In nenazadnje tudi če pogledamo večino sofinanciranja je povprečje tako, da kolikor da država za slovenski šport tri ali štirikratnik tega dajo slovenske občine. Zato smo na podlagi preteklih izkušenj, pa tudi zavedanja, da imamo v Sloveniji relativno dosti objektov, ker pa zaradi objektivnih razlogov vzdrževanje ni bilo dovolj prisotno investicijsko, smo v tej smeri usmerili tudi razpis, ki je bil iz dveh sklopov, in sklop za dvorane, en sklop za zunanje objekte na podoben način kakor prejšnja leta. Pri samih merilih nam je bilo pomembno, da smo, ko smo analizirali merila iz prejšnjih let, ugotovili, da so ustrezna. Namreč, pri merilih se je upoštevalo tudi ali občina, kakšen delež svojega proračuna občina namenja za športne aktivnosti v lokalni skupnosti in seveda večji delež pomeni več referenčnih točk. Upoštevalo se je tudi, ali je občina že zadnje leto v krajšem obdobju dobila iz tovrstnega vira državni denar. In jasno, preferirali so se tisti, ki še niso dobili ali je bilo že nekaj let nazaj. Upoštevalo se je tudi tole, ali so objekti pravilno izkoriščeni, torej, ali gre za objekte, ki omogočajo več različnim športom, da se razvijajo, da ljudje trenirajo v teh objektih in ne samo to, tudi različne strukture, ne samo profesionalci, ne samo amaterji, torej vse vrste športa, da so prisotne. Tisto, kar je pa zelo pomembno, v tem razpisu smo tudi v celoti uporabili določilo, da imajo preferenco občine, ki so razvojno ogrožene, in smo jim dodali 10 odstotkov možnega nabora točk in isto velja, tudi občine, ki so dodatno dobile 10 odstotkov možnih točk, ki živijo znotraj Triglavskega narodnega parka. Denar, ki je bil lansko leto na razpolago je bilo 11 milijonov. Zakaj? Zato, ker je bilo od 15. milijonov potrebno sofinancirati lansko leto OFEM v Mariboru, in nenazadnje lahko v tem trenutku povem, da je to bila dobra investicija s stališča države, tudi zato, ker obnovitev in nadgradnja stadiona v Mariboru je neposredno pomenila, da imajo v tem trenutku 25 odstotkov več vpisa v atletski klub v Mariboru in / nerazumljivo/ so tudi tekmovanja, eno bo tudi v soboto. Torej, ko smo razpisali približno za 11 milijonov prostih sredstev, je prišlo 85 vlog. V poročilu imate potem tudi vse navedeno. Od teh vlog dve nista ustrezali, dodatno pa je ena občina med samim postopkom javila, da pač investicije ne bo izvršila, tako da je ostalo 82 vlog. Lansko leto smo bili tudi v zelo veliki dilemi, odločbe so se začele podpisovati ravno v trenutku naravne katastrofe. Seveda prioritete države so se v trenutku spremenile in ministrstvo samo ni vedelo kaj naj naredi in potem smo naredili to kar bi verjetno vsak dober gospodar naredil, poklicali smo vse županje in župane, kot prvo pa županjo občine Ravne na Koroškem, ali jih moti, če nadaljujemo s postopkom ob tem, da vemo, da ima v tistem trenutku druge prioritete. In je bil zelo zanimiv odgovor županje, pa tudi enak, podoben je bil odgovor vseh ostalih županj in županov, da v bistvu občine pričakujejo, ene že investirajo, da je potrebno do občin denar pripeljati. Tako smo lansko leto realizirali 82 projektov, vsi so tam našteti in vrednost projektov je bila manj kot je bil v bistvu dogovorjen znesek preko pogodb. Razlog je v tem, torej ni bila 7,4 ampak 7,1, razlog v tem je bil, da je ena občina odstopila, nekatere druge občine pa se je tudi znižala vrednost projektov in so potem dobile tudi manj sofinancirano. Ko se je razpis končal, smo naredili to kar smo občinam obljubili, sestali smo se relativno hitro s predstavniki slovenskih občin iz vseh treh asociacij in sestali smo se z upravljavci javne infrastrukture, ki razen enega primera, to je primer Javni zavod Planica, so v bistvu v lasti občine ali občin, in prosili smo jih, da naj na podlagi obstoječega razpisa pripravijo predloge, kaj si želijo za leto 2024, da spremenimo, da bo drugače. Takrat so nam zelo jasno povedali, podobno tudi letos, ko smo se sestali v Vitanju, da prosijo, da najdemo način, da bo tudi DDV upravičen strošek in smo našli in to mislim, da eden prvih slovenskih razpisov, kjer smo našli pot. Prosili so, da za razliko od prejšnjih let je upravičen strošek tudi dokumentacija, smo našli pot. Prosili so nas, da v bistvu najdemo rešitev, da ne bo potrebna samo lastništvo, ampak tudi v bistvu neka oblika pravice uporabe, tudi to smo našli, in našli smo in tukaj bi se rad zelo zahvalil Vladi, tudi Ministrstvu za finance, ki so nam pomagali, da smo našli obliko poti, da lahko sofinanciramo v obdobju dveh let. Zakaj? Ker občine zaradi dinamike, še enkrat, na Vladi mora biti program sprejet do konca marca, potem se mi moramo z občinami sestati, ker kljub vsemu mi ne vemo kakšna bo končna oblika, sprejetje gradiva na vladi, potem moramo pripraviti najavo, moramo pripraviti razpis in potem občine so v bistvu v relativno težki situaciji in smo našli način, tako da vas informiram, letošnji razpis je bil pomembno večji kot lansko leto. Če je bilo lansko leto slabih 11 milijonov, letos mislim, da 32,4 milijona v obdobju dveh let. Prijav, govorim bom o podatkih o katerih lahko govorim, o nekaterih ne morem, prijav je bilo 181, s tem, da je ena občina odstopila, da jih je 180. Relativno dosti dopolnitev, 155 vlog zahteva dopolnitve, ampak še vedno se držimo okvirja, časovnega, ki je dogovorjen z občinami in to je, da bomo naredili vse, da bodo pozitivne odločbe izdane do 20. avgusta. Torej še enkrat, če dovolite povzetek, lansko leto je bilo za nas leto, kjer smo se učili realizirati vaš zakon, to je poslanski zakon, letos gremo z večjimi koraki naprej. Drugo leto bomo imeli pa eno strahovito prednost, namreč, vi boste dobili letos jeseni, vi sprejemate desetletni nacionalni program razvoja športa, katerega del bo v bistvu tudi neka oblika, strategija, desetletna strategija razvoja športnih objektov. Zakaj je to tako zelo pomembno? Ker tam bo povsem jasno vidno, strategija je bila sedaj mimogrede tudi v javni razpravi, tako, da smo že dobili, kakšne površine imamo, kakšno starost imamo, ne samo kot Slovenija, ampak tudi v bistveno krajših ožjih lokalnih enotah, po posameznih vrstah športa, tako, da bomo točno vedeli, kaj je tisto, kar potrebujemo na lokalni ravni in kaj je pa tisto, kar tudi kot strateške projekte potrebujemo na regionalni in na državni ravni.

Gospa predsednica, hvala za besedo.