Hvala. Spoštovana predsednica, spoštovane poslanke, spoštovani poslanci, spoštovani ostali prisotni, lepo pozdravljeni!

Vlada prav tako meni, da je izpodbijana ureditev v skladu z Ustavo. Dovolite samo zelo kratko zgodovinsko obrazložitev.

Prve omejitve pri ustanavljanju deoojev izvirajo iz leta 2011, že takrat se je govorilo o veriženju in poslovnih praksah, ki jih je potrebno v Sloveniji prekiniti. Zaradi potrebe po uskladitvi z Ustavo je bila potem ureditev ponovno prilagojena leta 2013. Ponovno so bile omejitve dodatne še uvedene leta 2015 in potem tudi leta 2021 in potem lansko leto zaradi nomotehnike še nekoliko spremenjene. Želim povedati tole, da tu ne gre za takšno ali drugačno barvo Vlade, da vse vlade so v bistvu za to, da zaščitijo gospodarski prostor, začele s pripravo omejitev. Tu se postavi nam vsem vprašanje, kaj je načelo svobodne gospodarske pobude, in potem se pojavi tudi govora o sorazmernosti. Ja, svobodna gospodarska pobuda, govorimo pa tudi, da je uspešna samo v urejenem poslovnem okolju in zato mi predlagamo, da se v bistvu tudi Državni zbor opredeli, da tukaj ne gre za ureditev, ki je neskladna z Ustavo. Sem pa dolžan še eno pojasnilo. Vprašanje je bilo, ali sedanja ureditev lahko kakorkoli ovira registracijo start-upov, ki jih je v Sloveniji vedno več in so napredni, tu pa bi rad dal naslednjo informacijo. V Državnem zboru že imate z Zakonom o gospodarskih družbah spremembo M, ki prinaša štiri direktive in takoj, ko bo ta sprememba sprejeta, imamo že pobudo ekosistema, start-upov, da v bistvu v Slovenijo vpeljemo nekaj, kar ni splošna evropska praksa, imamo pa že štiri primere, ki smo jih proučili. To je primer vitke delniške družbe, ki so do tega trenutka se do tega opredelili že na Hrvaškem, v Avstriji, v Nemčiji in v Franciji, sprejeli sicer štiri različne ureditve, ampak ureditve, ki bi start-upom olajšale ta korak pri registraciji. V kolikor pa mogoče želite bolj podrobno razlago, pa je z mano tudi gospod Aleš Gorišek, ki je tudi nosilec tega zakona. Hvala, gospa predsednica.