Spoštovana predsednica, spoštovane poslanke in poslanci, cenjeni gostje, lep pozdrav tudi v mojem imenu! Jaz bi predstavil delo Policije v letu 2023 v številkah za začetek in šel kar po temeljnih dejavnostih, se pravi, preprečevanje, odkrivanje in preiskovanje kriminalitete.

V letu 2023 smo obravnavali 54 tisoč 344 kaznivih dejanj, za katere je slovenska policija vložila kazensko ovadbo ali poročilo v dopolnitev, kar je seveda pod desetletnim povprečjem, ki znaša 59 tisoč 179. Pomemben podatek pa je, da je preiskanost kaznivih dejanj bila 51,4 odstotna in najvišja v zadnjih desetih letih oziroma njena povprečna vrednost najvišja v zadnjih desetih letih, ki znaša 50,7 odstotna. Nacionalni preiskovalni urad je v letu 2023 obravnaval 85 kaznivih dejanj, 81 s področja gospodarske kriminalitete in štiri s področja organizirane kriminalitete in tudi vsa preiskava. V letu 2023 je bilo obravnavanih 8 tisoč 166 kaznivih dejanj gospodarske kriminalitete, kar je pod desetletnim povprečjem, ki znaša 9 tisoč 621 kaznivih dejanj. Seveda je njihovo število obravnavanih kaznivih dejanj v letu 2023 že na ravni pred epidemijo. Med kaznivimi dejanji gospodarske kriminalitete so nadpovprečno izstopala kazniva dejanja uporabe ponarejenega negotovinskega plačilnega sredstva in zlorabe negotovinskega plačilnega sredstva ter pranja denarja. Delež gospodarske škode v celotni škodi na področju kriminalitete oziroma povzročenih s kaznivimi dejanji je bil v letu 2023 50,7-odstoten in to je najmanjši delež v zadnjih desetih letih. V letu 2023 je bilo izvedenih 364 finančnih preiskav po Zakonu o kazenskem postopku, kar je najmanj po letu 2018 in pod desetletnim povprečjem, ki znaša 386 finančnih preiskav. Večja nihanja pri višini ugotovljene škode in višini premoženjske škode oziroma premoženjske koristi so posledica obravnave posameznih primerov z izjemno visokimi škodami oziroma pridobljenimi koristmi, zaključenih v letih 2014-2021. Slovenska policija je z lastno dejavnostjo odkrila 91,5 odstotka vseh obravnavanih korupcijskih kaznivih dejanj in vseh korupcijskih kaznivih dejanj je bilo 106 in njihovo število je pod desetletnim povprečjem, ki znaša 152. Kaznivih dejanj splošne kriminalitete je bilo 46 tisoč 178, kar je še vedno pod desetletnim povprečjem, ki znaša 49 tisoč 558 kaznivih dejanj na leto. V letu 2023 je bil delež mladoletniške kriminalitete med obravnavano kriminaliteto 2,9 odstoten, se pravi najvišji delež v zadnjih desetih letih, njihovo število pa je drugo največje v zadnjih desetih letih. In sicer je policija obravnavala tisoč 552 kaznivih dejanj, desetletno povprečje je tisoč 363. Med mladoletniškimi kaznivimi dejanji je treba opozoriti na nasilništvo, grožnje in lahke telesne poškodbe, saj se je njihovo število v zadnjih petih letih skoraj podvojilo in pogosto gre tukaj za medvrstniško nasilje. Na področju medvrstniškega nasilja je Slovenska policija v letu 2023 pa do sedaj opravila 26 usposabljanj v vzgojno-izobraževalnih zavodih, 31 posvetov, okroglih miz in sodelovanja z drugimi inštitucijami, pet usposabljanj za preiskovalce mladoletniške kriminalitete, 14 izjav za medije in izvedli smo dva interna nadzora. Policija je v letu 2023 obravnavala največ kaznivih dejanj organizirane kriminalitete v zadnjih desetih letih, in sicer 880, in kaznivih dejanj prepovedanega prehajanja meje ali ozemlja države je bilo največ v zadnjih petih letih. V letu 2023 je bilo 679 tovrstnih kaznivih dejanj, povprečje zadnjih let pa je 467. Na področju vzdrževanja javnega reda ter zagotavljanja splošne varnosti ljudi in premoženja je v letu 2023 bilo več javnih prireditev in posledično je policija opravila več varovanj, in sicer 3 tisoč 263. Čeprav število varovanj zadnji dve leti ponovno narašča, jih je bilo še vedno manj kot pred epidemijo, ko je policija v obdobju 2014-2019 varovala povprečno 4 tisoč 188 javnih prireditev na leto. V 2023 smo opravili tudi 168 varovanj javnih shodov. Manj jih je v zadnjih desetih letih varovala le v letu 2022, in sicer 155. Policija je leta 2023 obravnavala 31 tisoč 064 kršitev predpisov o javnem redu, najmanj v zadnjih desetih letih. Evidentiranih je bilo 16 tisoč 159 kršitev Zakona o varstvu javnega reda in miru v zadnjih nekaj letih, najmanj v zadnjih desetih letih. Vendar zmanjševanje števila ni več tako izrazito. Kršitve Zakona o varstvu javnega reda in miru so v letu 2023 predstavljale dobro polovico vseh kršitev predpisov s področja javnega reda, vsaka deseta pa je bila kršitev Zakona o proizvodnji in prometu s prepovedanimi drogami. Na področju zagotavljanja varnosti cestnega prometa je v letu 2023 na slovenskih cestah umrlo 82 udeležencev, s čimer je Slovenija dosegla zastavljen cilj, in sicer največ, 96, umrlih v prometnih nesrečah. V teh v prometnih nesrečah je bilo 829 oseb hudo telesno poškodovanih, 6 tisoč 395 pa lahko. Delež alkoholiziranih povzročiteljev prometnih nesreč s smrtnim izidom je bil v letu 2023 25,7-odstoten in je med najnižjimi v zadnjih desetih letih. V letu 2023 so policisti obravnavali 345 tisoč 191 kršitev cestno prometnih predpisov, kar je nad desetletnim povprečjem, ki znaša 333 tisoč 999. Med njimi je bilo največ, in sicer 300 tisoč 282, kršitev Zakona o pravilih cestnega prometa, kar je tudi nad desetletnim povprečjem, ki znaša 292 tisoč 585 kršitev.

Če gremo po notranji strukturi glob oziroma postopkov kršitev v cestnem prometu, naj izpostavim samo temeljne ugotovitve. Se pravi, za prehitro vožnjo v naselju je slovenska policija v letu 2023 obravnavala 75 tisoč 093 kršitev in izrekla globe v znesku nekaj več kot 9 milijonov evrov. Za prehitro vožnjo zunaj naselja je slovenska policija obravnavala v letu 2023 14 tisoč 896 kršitev in izrekla glob v znesku nad milijon 204 tisoč. Za prehitro vožnjo na avtocestah ali hitrih cestah je bilo v letu 2023 obravnavanih 21 tisoč 560 kršitev in izrečenih glob v znesku 4 milijone 363 tisoč 930. Vožnja pod vplivom alkohola 11 tisoč 893 kršitev, nekaj čez 5 milijonov 680 tisoč evrov za znesek izrečenih glob. Med tujci, zanimiv podatek, v letu 2023 909 tisoč 939 kršitev, za 19 milijonov 560 tisoč 384 evrov izrečenih glob.

Nadzor državne meje in izvajanje predpisov o tujcih. Tako kot je že bilo povedano, na nadzor državne meje je bistveno vplivala schengenska integracija Republike Hrvaške in s tem odprava sistematičnega nadzora na notranji meji s Hrvaško. Odprava sistematičnega nadzora je trajala do 21. oktobra 2023, ko je bil ponovno začasno uveden nadzor na notranji kopenski meji z Republiko Hrvaško. Se pravi, od 21. 10. 2023 pa do 30. 6. je slovenska policija na notranjih kontrolnih točkah zavrnila vstop tisoč 869 osebam, ki niso izpolnjevali pogojev za vstop v Republiko Slovenijo, 407 primerov čezmejne kriminalitete, smo obravnavali 3 tisoč 508 prekrškov s področja državne meje in tujcev in tisoč 518 tako imenovanih schengenskih zadetkov in 7 tisoč ukrepov, predvsem s področja cestno prometnih predpisov. V letu 2023 so policisti obravnavali 8 tisoč 364 kršitev Zakona o tujcih, kar je z izjemo leta 2015 in 2016 najmanj v zadnjih desetih letih in seveda veliko pod desetletnim povprečjem, ki znaša 12 tisoč 959. Zmanjšanje števila kršitev po Zakonu o tujcih je pa posledica velikega števila izraženih namer podaje prošnje za mednarodno zaščito s strani nezakonitih oziroma med nezakonitimi migranti potem z vstopom Republike Hrvaške v schengensko območje. Problematika nedovoljenih prehodov zunanje kopenske meje se je preoblikovala v problematiko nedovoljenih vstopov v Slovenijo na notranjih mejah. Število nedovoljenih vstopov na notranjih mejah se je tako v letu 2023 seveda nesorazmerno povečalo, če so jih policisti v letih 2014-2022 obravnavali v povprečju 2 tisoč 301, so jih v letu 2023 obravnavali kar 60 tisoč 602, od tega veliko večino na notranji meji z Republiko Hrvaško. V letu 2023 je policija izvedla 15 tisoč 477 postopkov izravnalnih ukrepov po Zakonu o nadzoru državne meje zoper 25 tisoč 962 oseb. Seveda gre za bistveno povečanje števila ukrepov glede na pretekla leta. Glede na pretekla leta zaradi spremenjenih okoliščin dela in večjemu poudarku na izvajanju izravnalnih ukrepov v letu 2023 so policisti tujim varnostnim organom vrnili 257 oseb, najmanj v zadnjih desetih letih. Velika večina obravnavanih tujcev zaradi nedovoljenega vstopa je namreč izrazilo namero za podajo prošnje za mednarodno zaščito. V nadaljevanju je bilo tudi ugotovljeno, da so izraženo namero zlorabili. Tako da so azilne zmogljivosti samovoljno zapustili in nadaljevali nezakonito pot v ciljne države. Število oseb, ki so jih tuji varnostni organi vrnili slovenskim policistom, pa ostaja zmerno.

Postopki policije po zakonu o prekrških in vložena pravna sredstva. Policisti so v letu 2023 na podlagi zakona o prekrških izvedli 350 tisoč 166 ukrepov. Med vsemi izvedenimi postopki po zakonu o prekršku je bilo največ izdanih plačilnih nalogov, in sicer 235 tisoč 891. Največ opozoril je bilo izrečenih kršiteljev predpisa s področja prometne zakonodaje, Delež opozoril je v letu 2023 znašal 20,7 odstotkov, v letu 2022 pa 36,1 odstotek. Na področju varovanja določenih oseb in objektov je bilo v letu 2023 opravljenih 153 varovanj obiskov v tujini, v letu 2022 pa 173. In v skladu z 10. členom Uredbe o varovanju določenih oseb, prostorov, objektov in okolišev državnih organov oziroma ki jih varuje policija, je bilo v letu 2023 na novo uvedenih 6 varovanj, 3 pa so sevanja nadaljevala iz leta 2022. Med drugim je potekalo in še vedno poteka varovanje slovenskega veleposlanika v Ukrajini in pa specializirane državne tožilke in sodnika.

Če gremo na področje preventivnega policijskega dela v skupnosti 148 tisoč 58 dejavnosti izvedenih največ v zadnjih desetih letih in gre za drugo zaporedno drugo leto zapored je število preseglo desetletno povprečje, ki znaša 11 tisoč 876. Kar se tiče dela policije v večkulturni družbi, je bilo usmerjeno naše delo zlasti v izvajanje nalog v romski skupnosti ter ozaveščanje in usposabljanje policistov in drugih javnih uslužbencev za boljše delo s pripadniki več kulturne skupnosti.

V letu 2023 je policija zabeležila 533 tisoč 622 klicev na interventno številko 113, kar je nad desetletnim povprečjem, ki znaša 508 tisoč 365. Interventni dogodki, se pravi dogodki, ki zahtevajo prihod policije na kraj, jih je bilo v letu 2023 215 tisoč 985 in ravno tako so nad desetletnim povprečjem, ki znaša 188 tisoč 085, število nujnih interventnih dogodkov v letu 2023 je bilo 5 tisoč 642 in je pod desetletnim povprečjem, ki znaša 6 tisoč 429.

Nacionalni forenzični laboratorij je v letu 2023 opravil 55 tisoč 730 instrumentalnih analiz, kar je na ravni preteklih let. Pri zaprosilih za preiskave na oddelkih za kriminalistično tehniko je potrebno izpostaviti nadaljnje naraščanje števila zaprosil za DNK preiskave. Od leta 2014, ko jih je bilo 1953, je njihovo število v letu 2023 naraslo na 3 tisoč 644, kar je največ v zadnjih desetih letih. Seveda tukaj je potrebno izpostaviti, da se je število povečalo, število identificiranih sledi, katerih je bilo 1111.

V skladu s pravili za izvajanje nadzora v policiji je bilo skupno opravljenih 412 nadzorov, kar je nekoliko več od desetletnega povprečja, ki znaša 348. Največ nepravilnosti je bilo ugotovljenih s področja prekrškovnih postopkov. Zaradi kaznivih dejanj preprečitve nadaljnjega zaradi kaznivih dejanj preprečitve nadaljnjega izvajanja prekrškov ali drugih razlogov so policisti v letu 2023 pridržali, zadržali ali privedli 4292 oseb oziroma najmanj v zadnjih desetih letih. Seveda, število je v primerjavi z obdobjem 2018-2022 se je več kot prepolovilo, predvsem zaradi drastičnega zmanjšanja števila zadržanih oseb do 48 ur zaradi izločitve oziroma sprejema oseb od tujih varnostnih organov. In zaradi na podlagi Zakona o nalogah in manjšim številom odrejenih pridržanj po 32. členu Zakona o nadzoru državne meje zaradi vstopa Hrvaške v schengensko območje s 1. januarjem 2023 in odpravo sistematičnega nadzora na notranji meji z Republiko Hrvaško. V letu 2023 so policisti v 3 tisoč 675 primerih zoper 3 tisoč 912 posameznikov uporabili prisilna sredstva 8 tisoč 67-krat, kar je največkrat v zadnjih desetih letih. Po oceni policije je to posledica tudi mnogo več policijskih postopkov z nezakonitimi migranti in osumljenci kaznivega dejanja prepovedanega prehajanja meje ali ozemlja države Republike Slovenije po 308. členu Kazenskega zakonika. V letu 2023 so policisti v 18. primerih uporabili 38 prisilnih sredstev zoper množico. To je posledica varovanja neprijavljenih javnih shodov in prireditev, kot so bila na primer varovanje neprijavljenega javnega shoda javnega zavoda Center Rog v Ljubljani in varovanje športnih prireditev na območju, predvsem na območju Policijske uprave Celje in drugih policijskih upravah. Število vloženih pritožb zoper delo policistov je v letu 2023 na ravni povprečja zadnjih petih let, ki znaša 461. V letu 2023 je policija v obravnavo Oddelku za preiskovanje in pregon uradnih oseb s posebnimi pooblastili Specializiranega državnega tožilstva Republike Slovenije odstopila 120 prijav o ugotovljenih razlogih za sum, da je 126 uradnih oseb zaposlenih v policiji storilo kaznivo dejanje, za katero se storilec preganja po uradni dolžnosti. Leta 2022 je bilo takih prijav 118, in sicer zoper 123 uradnih oseb. Na delo Policijske akademije je vplival predvsem vpis kandidatov na višjo policijsko šolo in pa seveda študij policistov na višji policijski šoli in pa študij nadzornikov državne meje. Konec leta 2023 je bilo zasedenih v slovenski policiji 8 tisoč 162 delovnih mest, v letu 2022, 8 tisoč 412, kar je manj kot je za leto 2023 dovoljeval kadrovski načrt, se pravi 8 tisoč 241 delovnih mest. Od 8 tisoč 162 delovnih mest jih je bilo na regionalni in lokalni ravni zasedenih 6 tisoč297. Povprečna starost zaposlenih v policiji še naprej, se še naprej viša, V letu 2023 je znašala 44,2 leti, v letu 2023 je pa delovno razmerje prenehalo 581 zaposlenim, sklenilo pa ga je 320 oseb. In na dan 31. december 2023, je bilo porabljenih 491 milijonov 769,424 evrov ali 94,4 odstotka proračuna oziroma vseh sredstev veljavnega proračuna policije. Med 36,8 milijona evri porabljenimi za investicije iz integralnih sredstev v letu 2023, je bilo največ finančnih sredstev namenjenih za plačilo dobavljenega večnamenskega transportnega helikopterja v skupni vrednosti 10,4 milijone evrov, prevozna sredstva v skupni vrednosti 9,5 milijonov evrov in informacijsko- telekomunikacijsko opremo v vrednosti 7,1 milijon evrov. Povprečna starost vozil je bila 5,9 let in enaka kot leta, 2022, vendar nižja glede na obdobje 2014-2021. Hvala lepa.