Hvala lepa za besedo.

Jaz bom seveda nekako tudi potegnila vzporednice s predlogom zakona, ki smo ga pred časom oziroma pred kratkim vložili v Slovenski demokratski stranki in je zagotovo tudi naslovil aktualno problematiko. Problem tega pa je, da je ta problematika široka in bistveno širša od tega, kar tudi danes predlagate v svojih rešitvah, nekatere zadeve tudi povedala, zakaj tako mislim.

Najprej mora biti povsem jasno, da je naš predlog nastal takrat kot odziv na odločitev Evropskega sodišča za človekove pravice, ki je ugotovilo, da Hrvaška ostro izpodbija uporabo in veljavnost omenjene arbitražne razsodbe, saj je 30. julija 2015 Slovenijo obvestila, da je arbitražni sporazum odpovedala. Slovenski ribiči so lahko razumno predvideli, da bodo njihova ravnanja v spornih vodah pomenila manjše kršitve po veljavni hrvaški zakonodaji. Tako je zapisalo Evropsko sodišče za človekove pravice. Mi smo na podlagi tega predlagali konkretne rešitve za ribiče, ki so v bistvu glede na to odločitev ostali na suhem. Vse to, kar se jim je obljubljalo, da ne bo težav, da naj lovijo v tem delu nemoteno, se je izkazalo, da temu ni tako. Imajo težave, in danes poskušate te težave reševati tudi s tem zakonom. Zdaj pa mogoče samo nekaj. Jaz mislim, da je pravilna odločitev tudi to, kar so povedali sami ribiči: če se državi ne bosta dogovorili, se nihče ne bo. Mi sedaj seveda tukaj nekaj rešujemo, ampak od ministrstev, ki imajo ves trust, tudi pravnega, bi pričakovali, da bomo naredili dosti več, kar se tiče odnosa s sosednjo državo. Nam se je očitalo, da prodajamo suverenost. Jaz danes ne bom nastopala s primitivizmi, ki smo jih poslušali ob našem predlogu zakona, tudi ne z diskreditacijami, ki smo jih poslušali, ne tistih navideznih domoljubnih parol, ki ste jih takrat izrekali. S svojim ravnanjem pravzaprav vsak dan kažete, koliko vam je zares mar; ampak pustimo to, to je vaš način, naš je drugačen. Danes bom govorila o tem zakonu in povedala, da v bistvu ni bistvene razlike, zakaj v samem zakonu predlagate rešitev, kot je na primer ta, da je potrebno, bom rekla, podrobneje ali pa nekoliko drugače definirati pomoč, pravno pomoč, in pa seveda tudi, kar se tiče potem ostalega, tudi glede pomoči izpada dohodka za, bom rekla, omejeno delovanje. Zdaj pa poslušajte to: "Ne bomo," to je stališče svobode, "ne bomo dovolili, da se slovenskim ribičem omejuje ribolov v slovenskem morju." Kako ne? Nadomestilo je ravno za omejen ribolov. Nadomestilo je ravno zato, ker nekdo ne opravi svoje dolžnosti. Nadomestilo je ravno zato, ker naši ribiči ne morejo loviti, brez da bi imeli težave. Ali s tem ne priznavate, da nekdo drug prihaja sem in odloča o tem, ali bodo naši ribiči lovili ali ne in jim izrekajo kazni. Seveda, priznavate, ampak v svojem predlogu zakona ste celo vi, ki ste ga tako natančno pripravljali, in mi smo ga, zato ker so bile evropske volitve, tako ste govorili, mi smo ga, zato ker so bile evropske volitve, kot da niste doumeli razsežnosti odločitve Evropskega sodišča za človekove pravic. In na obljube, ki so bile ribičem dane iz leve Vlade, ste pripravili zakon, ki seveda ste ga zdaj pač popravili, ampak vseeno, kjer pa omejujete, kdo bo deležen tega denarja za nadomestilo izpada. Oprostite, ampak zakaj kilogrami rib? In še s tem ste se igrali, da najprej, mislim, da 300, 200, zdaj pa 500 kil jih mora ribič naloviti, da bo nadomestila deležen, tisti, ki jih pa nalovi 50, pa nima težav. Hkrati tudi pravzaprav, in to je bila tudi ena od pripomb Zakonodajno-pravne službe, niti konkretno ne vemo točno, kaj vse se počne, da se jim omejuje. Napisali ste v svojem odgovoru oziroma v pojasnilu na odboru pristojnem Državnega sveta, da so to različne zadeve in da jih ni mogoče opredeliti. Bi bilo fajn, da jih danes slišimo, da slišijo državljanke in državljani, kaj vse se počne v slovenskem morju. Kar se mi zdi še bolj žalostno iz tega predloga zakona, da po dveh letih do zdaj niste naredili nobenega koraka naprej v tem, da se dogovorimo s sosedo. Še več, priznavate celo to, da se bo to dogajalo še v prihodnje. In govorite tudi o izplačilih še za štiri leta naprej in tako naprej. Se pravi, naša zunanja politika in celotna politika ne misli pristopiti nekoliko bolj proaktivno k temu in odgovorno, da na koncu koncev vendarle pridemo do takšnega položaja, da nikomur ne bo v škodo, še najmanj slovenskim ribičem. Nam ste očitali, da bi s tem priznali kazni. V svojem zakonu, predlogu, napišete, da se bodo poravnavale izvršbe pravnomočnih kazni s strani Republike Hrvaške, pravnomočnih kazni. Veste, kaj pravnomočno pomeni? O tem, o čemer je odločeno resnično dokončno. Torej priznavate, da so te kazni dokončne, resnično zakonite? Nam ste pa očitali, da ne vem kaj želimo. Samo pomagati smo želeli slovenskim ribičem. In veste, je tudi razlika, je razlika. Na koncu se bo, če bo prišlo do izvršb, v bistvu bodo te izvršbe, zato, ker se bo na ta način poplačalo globe, izvršba je za to, da se poplača tisto, kar je bilo določeno s kaznijo. Razlika je v tem, da danes pač ribiči vedo, bodo vedeli, da se bo z izvršbo jim pomagalo, ampak veste kako je to živeti, da je nad tabo neka izvršba? To je tisti Demoklejev meč, ki sem ga takrat omenjala in ta ostaja. Ta ostaja, ker pač ta rešitev ne predvideva tega, da pač so oni postali prosti teh zadev, niso. Niso ostali prosti. In zato menim pač, da je ta rešitev nepopolna.

Zdaj tudi kot drugo pač omenjate, to sem že povedala, v redu, treba je nekako ugotoviti, kdo pač ima ta gospodarski ribolov in ta dnevnik zagotovo je en pokazatelj. Ampak še vedno menimo, da vsi tisti, ki ribarijo v te namene, da jih pač ne moremo omejevati s tem, koliko so ulovili. Ampak bi vsak, ki je omejen, moral prejeti nadomestilo. Dali ste tisto spodnjo mejo, ne vem, 50, to je pač logično. Nekje se tu pač vidi, kaj se je v bistvu sploh še uporabno in ne. Ampak generalno gledano pa mislim, da pač se te zadeve ne bi smelo in kot rečeno, ste z amandmajem prešli iz 200 na 500 kilogramov. Se pravi, tik pred zdajci. Verjetno ste pač te zadeve tudi prej nekako preigravali. Ampak kot rečeno, če je nekdo omejen, je omejen, mu ne moreš dati pravico, če dosti lovi. Saj mogoče je pa omejen tako, da sploh ni mogel takrat loviti in da tudi noče več tam loviti. Tako da pač te zadeve se pač gotovo na ta način ne rešujejo dobro. Je pa še enkrat tudi, kar sem pač razbrala iz mnenja Zakonodajno-pravne službe, zelo pomembno pri teh zadevah, da nekatere zadeve s tega področja ne moremo urejati z, bom rekla, pravnega vidika, z notranjo zakonodajo, temveč z mednarodnimi, z mednarodnim pravom oziroma to kar sem prej povedala. Treba je rešiti zadevo generalno, generalno na način, da pač nihče ne bo imel občutka, da v Republiki Sloveniji mu je na našem ozemlju karkoli onemogočeno. Ampak, kot rečeno, s tem se tako kot že prej v ničemer ne spreminja to dejstvo, da kazni so, da se jih bo pač vračalo, če bo prišlo do izvršb. Se pravi, bomo pač počakali, da nekoga vklenejo ali pa mu vzamejo nepremičnino in bomo potem pomagali. Ob tem tudi hkrati priznavamo, da rešujemo zadeve zaradi omejenosti, se pravi zato, ker pač imajo omejene svoje zmožnosti in s tem seveda v ničemer v tem zakonu ne vidim tisti udarec po mizi, ne, zdaj bomo pa to rešili generalno. Ribiči pač v našem morju ne morejo imeti omejenega ribolova in ne morejo dobivati kazni. Udarite po mizi, pa rešite to. Hvala lepa.