Lep pozdrav!

Spoštovana predsednica, hvala za besedo.

Spoštovane gospe in gospodje!

Komisija za državno ureditev je predlog zakona obravnavala na 23. seji, 1. 7. 2024. Na komisiji je bilo izpostavljeno, da je nujno zagotoviti pomoč ribičem, saj je bilo do sedaj uvedenih že preko 3 tisoč 500 prekrškovnih postopkov in gre za velik pritisk na ribiče in njihove družine. Vsote glob pa so izjemno visoke, tudi po nekaj 100 tisoč evrov na posameznika.

Sicer pa so člani komisije izpostavili nekaj vprašanj glede rešitev v predlogu zakona. Kot prvo so prosili za pojasnila glede vsebinskih razlik med obravnavanim predlogom zakona in predlogom zakona, ki ga je pred časom v zakonodajni postopek vložila Poslanska skupina SDS, ki je bil zavrnjen z argumentom, da bi s predlaganim načinom finančne pomoči ribičem bil ogrožen arbitražni sporazum. Komisija je izpostavila torej, da v obeh primerih, torej to, kar je predhodni predlog in pa zdaj ta predlaga, torej gre v obeh primerih za poravnavo škode, ki bi jo opravila Republika Slovenija, in potem ne vidimo bistvene razlike med prejšnjim in tem predlogom. Seveda je pa predstavnik Ministrstva za zunanje in evropske zadeve pojasnil, da bi po oceni Vlade neposredno poplačilo glob, kot je bilo predlagano s poslanskim zakonom, pomenilo priznanje hrvaške jurisdikcije, zato je Vlada s svojim predlogom zakona izhajala iz tega, da bodo ukrepi izvedeni le v skrajnem primeru, če bi Hrvaška sprožila prisilne izterjave izrečenih glob. Komisija je izpostavila zapis v petem odstavku 1. člena predloga, v katerem piše, da se nadomestilo dodeli v višini do 60 procentov izračunanega izpada dohodka glede na razpoložljiva sredstva in ne presega 30 tisoč evrov na upravičenca na leto. Ker je zapisano, da gre za izplačila glede na razpoložljiva sredstva v proračunu, se je postavilo vprašanje, ali v primeru nezadostnih sredstev ne bi prišlo do izplačil nadomestila, kar je nedopustno glede na situacijo, v kateri so se znašli ribiči brez svoje krivde. Komisija je opozorila, da je nedopustno tudi, da bi prišlo do zamikov pri izplačilih nadomestil, kot je to v primeru, na primer, izplačevanja odškodnin kmetom v primeru škod, ki jih povzročajo zveri. Torej, izpostavljeno je bilo vprašanje glede definiranja rokov, v katerih bodo pokrite morebitne izvršbe za izrečene globe, saj gre za ukrep, ki mora biti izveden takoj, ko pride do kritične situacije. Prav tako je komisija izpostavila enajsti in dvanajsti odstavek 1. člena predloga zakona in poudarila, da je posamezniku škoda, zaradi katere prejme nadomestilo in manj kot v petih letih preneha z dejavnostjo ali plovilo prenese v države izven EU, škoda pa je bila izračunana recimo za leto 2023, in zato je nesmiselno, da bi moral ta denar vrniti, saj je utrpel dejansko škodo, ki mu je bila potem na osnovi ocenitve povrnjena. V zvezi s tem je komisijo zanimalo, zakaj mora biti morajo biti te pomoči potrjene na nivoju Evropske unije in kaj se bo zgodilo, če Evropska komisija ne bo dala soglasja za izplačilo nadomestil. Predstavnik ministrstva je pojasnil spremembe pri izplačani pomoči.

Prav tako je v nadaljevanju komisija glede 2. člena predloga zakona, ki govori o pravni pomoči, opozorila, da v drugem odstavku piše, kaj obsega pravno pomoč, in jo je zanimalo, kako bo na primer zagotovljena pravna pomoč v primeru zasega nepremičnin, ki jih imajo ribiči na Hrvaškem ali v tretji državi, in kako bi se nadomestila škoda zaplembe nepremičnine, če bi se Hrvaška odločila sprožiti takšne postopke zaradi neplačanih glob in katero ministrstvo bo ponudilo pravno pomoč. Prav tako je člane komisije zanimalo, kako bo urejeno, če pride recimo do smrti nosilca gospodarske dejavnosti ribolova, kazni pa preidejo na njihove dediče, in ali bodo tudi dediči upravičeni do pravne pomoči države. Tukaj je bilo s strani predstavnikov ministrstva pojasnjeno in poudarjeno, da gre za relevantna vprašanja, o katerih so razmišljali tudi sami ob pripravi predloga zakona. Izpostavljeno je bilo, da je predvideno, da bi se ukrepi za poplačilo glob v primeru prisilne izterjave izvedli takoj in po plačilu globe bi bili vsi ukrepi proti posameznem ribiču, posameznemu ribiču odpravljeni, torej, ne vem, zaseg premoženja, zapor in tako dalje.

Prav tako še je bilo pojasnjeno, da bo Vlada način izvedbe in financiranja pravne pomoči za ribiče podrobneje določila v podzakonskih aktih v obrazložitvi predloga zakona. Piše torej, da javnost ni sodelovala pri pripravi predloga in komisija je zato opozorila, da bi morali biti vsaj ribiči vprašani za mnenje o predlaganih rešitvah, glede na to, da je od tega od tega odvisno njihovo delo. Predstavnik ministrstva je pojasnil, da je njihovo ministrstvo v stalnih stikih z ribiči, z njimi so kontaktirali in se srečevali tudi po odločitvi evropskega sodišča.

Prav tako je bilo zastavljeno tudi vprašanje, kako Slovenija na delu ozemlja, ki je bil opredeljen z arbitražnim sporazumom, izvaja efektivno oblast in na kakšen način poteka komunikacija s sosednjo državo glede reševanja položaja ribičev. Glede izvrševanja efektivne oblasti Slovenije nad slovenskim morjem je bilo pojasnjeno, da policija in ribiška inšpekcija izdajata kazni za vse nedovoljene prehode z arbitražo, arbitražo določene meje in za izvajanje gospodarskega ribolova s strani hrvaških plovil. Kazni se izdajajo dnevno in na ta način država izvaja efektivno oblast nad slovenskim morjem.

Po opravljeni razpravi je komisija z enim glasom za in sedmimi vzdržanimi predlog zakona podprla.

Hvala.