Hvala za besedo.

Spoštovani!

S predlogom spremembe zakona, ki ga obravnavamo na današnji seji, želimo v čim večji možni meri omiliti posledice, ki so po razglasitvi sodbe Arbitražnega sodišča vplivale na slovensko ribištvo. V predlogu zakona tako urejamo nadomestilo ribičem zaradi izpada dohodka, ki je posledica oviranja gospodarskega ribolova s strani hrvaških ribičev in hrvaških organov, ter pravno pomoč ribičem, zoper katere so bili uvedeni prekrškovni postopki s strani organov Republike Hrvaške.

Državna pomoč oziroma nadomestilo ima velik pomen za ribiče, ki opravljajo gospodarski ribolov in na katere je arbitražna razsodba neposredno vplivala. Del morja, ki je v skladu z arbitražno razsodbo pripadel Republiki Sloveniji, predstavlja kar približno petino slovenskega ribolovnega območja, na katerem pa slovenski ribiči ulovijo pomemben delež svojega ulova. Zaradi stalne prisotnosti tujih plovil v morju Republike Slovenije, ki ovira opravljanje rednega gospodarskega ribolova slovenskih ribičev, je tem ribičem treba nadomestiti izpad dohodka z namenom, da bodo lahko še naprej izvajali svojo dejavnost. Nadomestilo se bo dodelilo pod pogoji, ki sledijo smernicam Evropske komisije o državni pomoči v sektorju ribištva in akvakulture. Nadomestilo se ribičem izplačuje že od leta 2018 dalje. Tokratna sprememba zakona pa je nujno potrebna, ker je s koncem leta 2023 na ravni EU prišlo do sprememb pravil, ki urejajo državno pomoč za ribištvo in akvakulturo. Predlog zakona tudi podrobneje opredeljuje pravno pomoč ribičem, katere stroške krije Republika Slovenija. Ribiči so fizične in pravne osebe, ki so državljani Republike Slovenije ali imajo svoj sedež v Republiki Sloveniji in so imetniki dovoljenj za gospodarski ribolov. Republika Slovenija že sicer po trenutni pravni ureditvi nudi pravno pomoč, ki zajema stroške izvajalca pravne pomoči in stroške postopkov pred organi Republike Hrvaške. Predlog sprememb zakona pa dodatno določa, kaj pravna pomoč sploh zajema, če oziroma ko bi hrvaški organi začeli s postopki prisilne izterjave pravnomočnih ter izvršljivih glob proti slovenskim ribičem. Dodatna ureditev pravne pomoči vzpostavlja pravno varstvo ribičem na način, da odvetniki oziroma odvetniške družbe zavarujejo pravice ribičev oziroma v primeru varščin in prisilne izterjave takoj nudijo pravno pomoč in odpravijo nastalo materialno škodo ribičem. Prisilna izterjava bi slovenske ribiče postavila v brezizhodni položaj in bi lahko ogrozila njihovo eksistenco. Pri prisilni izterjavi gre za neprostovoljno dejanje, zato v tem primeru država vzpostavlja mehanizem, s katerim se bo slovenske ribiče zaščitilo, ki pa ne pomeni priznanja pristojnosti hrvaških organov v slovenskem morju. Današnji predlog spremembe zakona dodatno ureja nudenje pravne pomoči tudi v primeru prisilne izterjave. Predlog tako ne zajema prostovoljnega plačila glob, kazni in drugih stroškov.

V zvezi z obravnavanim predlogom smo v sodelovanju z ostalimi resorji, ki jih predlog zadeva, podrobno preučili tudi mnenje in pripombe Zakonodajno-pravne službe Državnega zbora ter v skladu s podanimi pripombami pripravili amandmaje. Glede na navedeno menim, da je zakon pripravljen za obravnavo in sprejem s strani Državnega zbora.

Hvala za besedo.