Hvala za besedo. Dober dan vsem prisotnim.

Na kratko bom obrazložila to, kar je že razvidno tudi iz našega materiala, ki ste ga gotovo da vsi že videli, in sicer zakaj smo se odločili, da predlagamo posvetovalni referendum. Namreč novela Zakona o parlamentarni preiskavi prinaša nekatere novosti kot na primer uvedbo mehanizma, po katerem lahko v 30 dneh po objavi akta o odreditvi preiskave v Uradnem listu več upravičencev predlagateljev zahteva, da o skladnosti parlamentarne preiskave z Ustavo odloči Ustavno sodišče; upravičeni predlagatelji so tretjina poslancev, Sodni svet, Državnotožilski svet, Banka Slovenije, Varuh človekovih pravic, Računsko sodišče, samoupravne lokalne skupnosti, preiskovanec ter vse fizične in pravne osebe zasebnega prava, ki so zajete v predmetu preiskave. Izvajanje preiskave pa je do odločitve torej Ustavnega sodišča na nek način blokirano, saj v tem obdobju Državni zbor ne more imenovati preiskovalne komisije za določeno parlamentarno preiskavo. Preiskovalne komisije, ki so bile v tem mandatu Državnega zbora ustanovljene do sedaj, takemu pregledu ter avtomatskemu zadržanju oziroma na nek način preprečitvi opravljanja njihovega dela pač niso bile podvržene. Spremembe prinašajo otežitev ustanavljanja parlamentarnih preiskav med mandatom, kar lahko razumemo pač kot opozicijska stranka tudi za poskus discipliniranja ali opozicije ali drugega doma parlamenta pri prizadevanjih za nadzor nosilcev oblasti, ker to je pač bistvo preiskovalnih komisij. Predlog zakona je nastal neposredno ob vložitvi zadnje zahteve za parlamentarno preiskavo Državnega sveta. Predmet te preiskave je tudi ugotovitev vloge aktualnega predsednika Vlade v določenih poslih ter financiranje trenutno seveda največje koalicijske stranke. Tudi predlagateljica predloga zakona je pač predsednica Državnega zbora in izhaja iz iste politične stranke kot predsednik Vlade. Večino predlogov zakona ne zagotavlja, pač zagotavlja, večino zagotavlja koalicija, pač ta koalicija, ki je tudi oba prej omenjena izvolila na njun položaj. Zato pač se ne moremo znebiti tudi občutka, da je predlog zakona namenjen vplivanju na točno določen postopek ustanavljanja parlamentarne preiskave, ki je usmerjena v preiskavo ravnanja oseb, ki so tesno povezane s stranko Svoboda. Potem, ko so v tem mandatu v koaliciji svoje preiskovalne komisije že ustanovili, se želi s predlogom zakona otežitev ustanavljanja novih komisij. Tako razumemo to v Novi Sloveniji. V času enega mandata bodo torej nekatere preiskovalne komisije pod posebnim pregledom Ustavnega sodišča, druge pač ne. Z novelo zakona se torej želi med igro spreminjati pravila igre, saj smo sredi mandata. Torej, če bi imela predlagateljica resen namen ali pa izključno resen namen izboljšati zakonsko ureditev, za kar bi jo mi podprli, ne pa tudi namena vplivati na orodje trenutne parlamentarne manjšine oziroma drugega doma parlamenta, to je Državnega sveta, bi se spremembe začele uporabljati z novim mandatom. Ko se bodo razmerja med vladajočimi in tistimi, ki vlado nadzirajo, lahko popolnoma na novo postavila, predlagani mehanizem, po katerem lahko 30 poslancev ter številni drugi upravičenci predlagatelji vlagajo zahtevo za presojo preiskave ter tako zavlačujejo začetek delovanja komisije, lahko povzroči pravzaprav daljšo blokado vzpostavitve parlamentarne preiskave. Ustavno sodišče pogosto tudi ne zmore odločati v zakonskih rokih, zato tudi ni povsem jasno, kako dolgo bi ta blokada lahko v resnici trajala. Obstaja torej tveganje, da bi ta predlog prinesel krnitev samega ustavnega instituta parlamentarne preiskave o zadevah javnega pomena ter otežitev dela pri preiskovanju oziroma ugotavljanju odgovornosti nosilcev javnih funkcij.

Parlamentarna preiskava je posebej pomembna tudi za spoštovanje načela demokratičnosti, saj ustava daje možnost, da jo zahteva tudi tretjina poslancev ali Državni svet, gre tudi za orodje parlamentarne manjšine, kot sem že poudarila pri nadziranju delovanja vladne koalicije, torej večine. Zato se nam zdi prav, da bi na posvetovalnem referendumu volivke in volivci odločali o naslednjem vprašanju: "Ali ste za to, da Državni zbor sprejme Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o parlamentarni preiskavi, ki omogoča vlaganje zahtev za oceno ustavnosti in zakonitosti parlamentarnih preiskav na Ustavno sodišče ter s tem v obdobju do odločitve onemogoča izvajanje parlamentarne preiskave v zadevah javnega pomena?" Torej, kot sem že rekla, ker gre pri predlaganem posvetovalnem referendumu za vprašanje, povezano s spoštovanjem ter uresničevanjem 1. člena ustave, je predlagano referendumsko vprašanje nedvomno širšega pomena za vse državljane in državljanke Republike Slovenije. Glede na to, da v Državnem zboru že obstaja široko soglasje o izvedbi posvetovalnega referenduma o zagotavljanju stabilne oskrbe z nizkoogljično električno energijo na dan 24. 11. letos, bi istega dne lahko izvedli tudi ta posvetovalni referendum o vprašanju tega predloga za razpis referenduma. S tem bi bili pomembno zmanjšani seveda tudi stroški izvedbe referenduma. Hvala lepa.