Hvala lepa.

Bom začel z inflacijo. Zdaj, naša trenutna ocena je, da kljub temu, da smo nekoliko znižali obrestne mere oziroma da smo začeli z obratom v gibanju obrestnih mer, še vedno zagotavljamo zadostno restriktivnost, restriktivno naravnanost denarne politike, da lahko pričakujemo, da se bo inflacija tekom letošnjega leta, zlasti pa v prihodnjem letu, nadalje znižala in tukaj govorimo o inflaciji v celotnem evrskem območju.

Kar se tiče pa razkoraka med inflacijo v posameznih državah članicah, konkretno v Sloveniji, in povprečjem evrskega območja, pa je seveda v ozadju več dejavnikov, ki prispevajo k temu razkoraku. Trenutno je sicer v Sloveniji relativno nizek, omenil sem samo desetinko odstotne točke, ampak dejansko pričakujemo, da se bo inflacija tekom letošnjega leta v Sloveniji nekoliko bolj oddaljila od povprečja evrskega območja. Tukaj pa je v ozadju najpomembnejši dejavnik seveda gospodarska rast, aktivnost, ki jo imamo v Sloveniji in pa potem tudi razmere na trgu dela.

Kar se tiče same gospodarske aktivnosti, letos pričakujemo relativno visoko gospodarsko rast, nekje na ravni 2,5 odstotka. Medtem ko so pričakovanja za celotno evrsko območje nekaj manj kot 1 odstotek, torej ta hitrejša dinamika, večja gospodarska rast, bo pomembno prispevala k inflaciji v Sloveniji. Potem ostali dejavniki pa so, kot ste omenili, povezani z drugimi, z drugimi ekonomskimi politikami oziroma s tem, kaj se bo dogajalo na področju plač, kaj se bo dogajalo na področju celotnega fiskusa. Tukaj ocenjujemo, da je, ko govorimo o plačah, ključno to, da je rast plač vezana oziroma da ostaja v razmerju do rasti produktivnosti, kajti tista rast plač, ki spodbuja rast produktivnosti, potem posledično se ne preliva ali pa ne preliva v tolikšni meri tudi v rast inflacije v posamezni državi oziroma v Sloveniji.

Kar se tiče cen storitev, pa je dejstvo, da je bila ta začetna inflacija oziroma dvig inflacije predvsem posledica povpraševanja, ki je nastopilo po odprtju gospodarstva, takrat, ko smo imeli še covidno krizo. Bila je posledica naraščanja cen energentov, bila je posledica motenj v dobavnih verigah, ki pa so se v zadnjem času izpele oziroma ti dejavniki so se zmanjšali, in ko sedaj pogledamo kaj so tisti ključni dejavniki, ki poganjajo inflacijo, so to dejansko cene storitev, ki pa so potem zopet v precejšnji meri vezane na domače okolje, kaj se dogaja s plačami, kaj se dogaja s kupno močjo, kaj se dogaja s sentimentom pri potrošnikih v posamezni državi in to bo na koncu vse skupaj rezultiralo v nekoliko drugačni inflaciji v Sloveniji, nekoliko višji kot bo prevladovala v celotnem evrskem območju.

Zdaj, kar se tiče drugega vprašanja, ki je povezano z bankami oziroma konkretno z obsegom kreditiranja, bi tukaj mogoče začel najprej z nekoliko bolj dolgoročno sliko. Dejstvo je, da so se podjetja po prejšnji finančni krizi, torej pred približno 10, 12 leti, zaradi izkušenj, ki so jih imele takrat s poslovanjem z bankami, danes v veliki meri umaknile s področja bančnega financiranja. Podatki kažejo, da se podjetja v večji meri kot v preteklosti financirajo iz svojih lastnih virov, da se financirajo preko dobaviteljev, preko teh, financiranja znotraj dobavnih verig in da se v bistvu obseg kreditiranja nikoli ni vrnil na primerljive stopnje kot smo jih imeli, ne takrat, ko je nastopila prejšnja finančna kriza, ampak v obdobju pred tem, na drugi strani pa se je v tem, tej dolgoročni perspektivi okrepilo kreditiranje fizičnih oseb, torej prebivalstva.

Če pa se zdaj osredotočim samo na zadnje podatke, to, kar se je zgodilo v zadnjem četrtletju, v zadnjih dveh četrtletjih pa opažamo, da se je kreditiranje ponovno začelo krepiti, predvsem se krepi kreditiranje na področju pri prebivalstvu, to je stanovanjsko kreditiranje in tudi potrošniško kreditiranje, medtem ko je ta trend oziroma izboljšanje kreditiranja, povečanje kreditiranja pri podjetjih sicer viden, vendar ostaja relativno skromen.