Hvala lepa.

Tako, kot posledica vsega, omenjena je bilančna vsota ob koncu leta 2023 znašala 37,9 milijarde evrov in bila višja v primerjavi s stanjem ob koncu leta 2022, ko je znašala 33,1 milijarde evrov. Zaradi zaostrovanja denarne politike so se neto zmanjšala sredstva na strani sredstev naša posojila in stanja vrednostnih papirjev za 1,3 milijarde evrov, ampak kot posledica vseh ostalih sprememb, so se na strani sredstev povečala terjatve iz sistema standarde za 5,6 milijarde evrov. Na strani obveznosti so se najbolj povečale vloge poslovnih bank za 2,2 milijardi evrov države in drugih komitentov, za eno milijardo evrov dodatno so se za 1,8 milijarde evrov povečale obveznosti do Evrosistema iz naslova prilagoditve bankovcev. Naš izkaz uspeha, naš presežek prihodkov nad odhodki je bil rahlo pozitiven v višini 1 milijona evrov glavni vir naših prihodkov so obresti od instrumentov iz portfeljev denarne politike in drugih naložb v vrednostne papirje. Neto obrestni prihodki so bili v letu 2023 negativni v višini 107,6 milijona zaradi zaostrovanja denarne politike z namenom zniževanja inflacije. V omenjeni situaciji so na enakem tudi vse ostale centralne banke, članice Evro sistema in centralne banke širše, ampak kje smo mi v Banki Slovenije primerjalno na boljšem je, da smo na podlagi preteklega poslovanja oblikovali za (?)545 milijonov evrov splošnih rezervacij v letu 2023 prav z namenom pokrivanja realiziranih finančnih tveganj. V letu 2023 smo tako za kritje prej omenjenih odhodkov in drugih odhodkov sprostili 241,8 milijonov evrov rezervacij in od tu rahlo pozitiven rezultat. Če se na kratko dotaknem še naših stroškov poslovanja so ti v letu 2023 znašali 48 milijonov in so posledica naših zakonskih nalog. Večina od njih odpade na večji delež, 69 odstotkov odpade na stroške plač in druge stroške, vse ostalo pa na druge poslovne stroške, stroške tiskanja bankovcev, amortizacije osnovnih sredstev in druge stroške.

Hvala lepa. S tem bi zaključil.