Lepo pozdravljeni!

Najprej hvala lepa za besedo, za povabilo, da lahko predstavim delo Banke Slovenije v minulem letu in seveda tudi za prilagoditev dnevnega reda. Torej hvala lepa.

Banka Slovenije je v lanskem letu delovala v okolju, ki je bilo zaznamovano s tremi pomembnimi dejavniki. Prvi se nanaša na gospodarsko aktivnost, ki se je tako v Sloveniji kot v celotnem evrskem območju postopoma umirjala, v nekaterih delih smo beležili celo stagnacijo aktivnosti. Drugi pomembni dejavnik je bila še vedno visoka inflacija, ki se je tekom leta sicer zniževala vendar ostala precej nad našim ciljem in pa geopolitične napetosti, obstoječe, predvsem ruska agresija na Ukrajino in nekateri novi zapleti, predvsem na bližnjem vzhodu, ki so oteževali, oteževali poslovanje Banke Slovenije oziroma celotnega Evrosistema. Banka Slovenije je v teh razmerah ključno pozornost namenila zniževanju inflacij, zato smo nekajkrat, nazadnje septembra lani, povišali obrestne mere in dosegli raven 4 odstotkov. Šlo je za enega najhitrejših in največjih povišanj obrestnih mer odkar je bil uveden evro.

Drugi ukrep, s katerim smo želeli vplivati na inflacijo, pa je bilo postopno umikanje likvidnosti iz sistema. Začeli smo zmanjševati nakupe naših vrednostnih papirjev, kar je potem seveda na koncu prispevalo k temu, da se je inflacija pomembno umirila. Če navedem samo dva, dva podatka. Zadnji podatek za Slovenijo kaže, da je inflacija pri nas trenutno 2,5 odstotna, v celotnem evrskem območju pa je 2,6 odstotna, torej gre za znatni padec, padec rasti cen. Zaradi tega smo se na naši zadnji seji, monetarni seji odločili, da lahko začnemo proces zniževanja obrestnih mer. Obrestne mere smo znižali za 0,25 odstotne točke naše ključne obrestne mere, s tem pa smo želeli dati dve ključni sporočili. Prvo sporočilo je, da postajamo vse bolj gotovi v to, da se bo trend inflacije nadaljeval, da so se umaknili tisti dejavniki, ki so do sedaj največ prispevali k inflaciji in tudi, ko pogledamo napovedi za prihodnja četrtletja, za prihodnje leto kažejo, da se bo inflacija še naprej umirila in da bo relativno kmalu dosegla naš cilj, to je stopnja rasti cen blizu 2 odstotkov.

Drugo sporočilo, ki smo ga želeli dati z znižanjem obrestnih mer, pa je to, da se še vedno ohranjajo nekatere negotovosti glede nadaljnjega gibanja cen in te negotovosti so povezane predvsem s trgom dela. Tukaj v Sloveniji, pa tudi v precej drugih državah evrskega območja v tem trenutku beležimo zelo dobre rezultate, kar se tiče zaposlenosti, torej visoka zaposlenost, nizka brezposelnost, vendar pa takšna gibanja spremlja tudi relativno visoka rast plač. Če bi se visoka rast plač nadaljevala tudi v prihodnje, če bi postala celo prekomerna, če jo primerjamo z rastjo produktivnosti, potem bi to seveda imelo inflacijske pritiske in bi upočasnjevalo proces zniževanja inflacije.

Drugo veliko tveganje, ki ga vidimo, je povezano s cenami storitev. Dejstvo je, da je inflacija v zadnjem času, v zadnjih mesecih, četrtletjih v veliki meri spodbujena z rastjo cen storitev in če tukaj ne bo prišlo do predvidenega umirjanja cen, lahko to zopet oddalji proces zniževanja inflacije. In pa potem še tretja negotovost, to pa je negotovost povezana s fiskalnimi politikami v evrskem območju. Kot vsi veste, je zelo pomembna koordinacija politik, tako denarne kot fiskalne politike, če bo ta koordinacija manjša, potem bo tudi proces zniževanja inflacije počasnejši.

Kar se tiče naših, naših nadaljnjih odločitev na področju denarne politike bo torej odvisno od tega kako se bo gibala inflacija in kakšne bodo razmere na teh treh področjih, ki sem jih pravkar omenil, torej rast plač, rast cen storitev in pa usklajenost z drugimi makroekonomskimi politikami. Kar se tiče našega drugega mandata nadzora bančnega sistema so banke seveda delovale v razmerah, kjer so bile obrestne mere relativno visoke, kjer je bila tudi likvidnost relativno visoka. Hkrati smo v preteklosti z denarno politiko, pa tudi s fiskalno politiko blažili vpliv šokov iz mednarodnega okolja za podjetja, za prebivalstvo, kar je seveda povzročilo, da so ta poslovala operirala relativno ugodno, in pa seveda banke so delovale tudi v regulatornem okvirju, ki pa je precej drugačen, lahko rečem, precej boljši kot je bil v času prejšnje krize. V takšnih razmerah so torej banke poslovale zelo uspešno, če navedem samo tiste najpogostejše kazalnike, ki se uporabljajo, ko opisujemo poslovanje bank, bile so kapitalsko ustrezno, imele so zagotovljen ustrezen kapital, likvidnost je bila relativno visoka, njihovi portfelji so bili relativno dobri, na primer delež slabih posojil je praktično na najnižji ravni v zadnjih letih in pa seveda dobičkonosnost bank je bila rekordno visoka. Tudi, ko spremljamo tveganja za bančno poslovanje v prihodnje, ugotavljamo, da so se v zadnjih četrtletjih zmanjšala in tudi v našem zadnjem poročilu, ki smo ga pravkar objavili kaže, da so tveganja v tem trenutku manjša, kot so bila še na začetku, na začetku leta, tako da se ugodno poslovanje bančnega sistema nadaljuje tudi v letošnjem letu.

Če se na koncu dotaknem še našega tretjega mandata, to je makrobonitetne politike, s katero prispevamo k finančni stabilnosti v Sloveniji. Tukaj smo že s samim našim delovanjem na področju, na področju denarne politike prispevali k temu, da se je inflacija postopno znižala, torej da se je finančna stabilnost izboljšala, poleg tega pa smo prilagodili, uvedli dva nova instrumenta. Prvi instrument je prilagoditev ukrepa. Ki določa pogoje kreditiranja za prebivalstvo. S tem smo zagotovili, da so razmere v tem segmentu bolj finančno trdne, bolj finančno vzdržne. Drugi instrument, ki smo ga uporabili oziroma na novo uveljavili, pa je vpeljava pozitivnega kapitalskega blažilnika, pozitivne nevtralne stopnje, kar pomeni, da banke v dobrih časih zagotavljajo več kapitala za svoje poslovanje, tako da to je na kratko glede našega, našega delovanja na ključnih treh področjih: denarna politika, nadzor bančnega sistema in pa makrobonitetni nadzor.

Sedaj pa, če dovolite, bi kolega, ki je v Banki Slovenije zadolžen za finančno poslovanje naše institucije na kratko predstavil še trenutni finančni rezultat in pa pričakovanja za tekoče leto.