Hvala lepa za besedo.

Spoštovani predsednik odbora, poslanke in poslanci, gospod minister in ostali prisotni na seji!

Komisija za socialno varstvo, delo, zdravstvo in invalide je predlog zakona obravnavala na 13. izredni seji 26. junija in se pri tem seznanila tudi s stališči Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje, Skupnosti socialnih zavodov Slovenije, Zbornice zdravstvene in babiške nege, Zveze strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije, Skupnosti varstveno delovnih centrov Slovenije, Zveze paraplegikov Slovenije in Zveze društev upokojencev Slovenije. Po obširni razpravi so vsi predlog zakona podprli, hkrati pa opozorili na številna druga odprta vprašanja, povezana s kadri, ki terjajo tako izvajalce socialnovarstvenih storitev in storitev zdravstvene nege kot tudi njihove uporabnike. Družno smo ugotovili, da so ukrepi, ki jih tokrat predlaga Vlada, sicer po vsebini kompleksni, a so ozko zastavljeni in ne naslavljajo nekaterih ključnih vprašanj v sistemu, kot so plačilo za opravljeno zahtevno delo, ustrezni pogoji za delo in s tem povezane spremembe kadrovskih normativov, tako na področju zdravstvene nege kot tudi različnih vrst oskrbe na področju sociale. Menili smo, da bi bilo treba poleg danes predloženih ukrepov vzporedno uvajati še ostale ukrepe, s katerimi bi se naslovilo številni spekter težav s kadri v sociali in zdravstvu, tako ukrepe s takojšnjim učinkom na primer dvig plač in boljše možnosti nagrajevanja, kot tudi tiste bolj dolgoročne narave, ki bi bili sistemskega značaja. Učinki vseh predloženih ukrepov bi se po našem mnenju morali biti že vnaprej znani in kvalificirani, saj se bo le tako lahko ocenila dejansko učinkovitost posameznega ukrepa in ustreznost višine sredstev, ki se mu je namenilo predvidenih deset milijonov evrov, namreč ni malo sredstev. Razpravljali smo tudi o nujnosti večjega spoštovanja poklicev v socialnem varstvu in zdravstvu, saj to kaže na nivo razvitosti našega družbenega sistema. Posledično bi morali te poklice temu primerno finančno ovrednotiti, česar pa se ta predlog zakona ne dotika.

Komisija je v razpravi podprla vse rešitve, ki lahko vodijo k izboljšanju trenutnega stanja, obenem pa upamo, da se bodo rešitve iz papirja dejansko preselile v prakse. Skrbi nas namreč, da zastavljeni ukrepi ne bodo dosegli želenega cilja, ki, kot že opozorjeno, trenutno ni jasno definirano. Na pomanjkanje kadrov je bilo sicer opozorjeno tudi pri sprejemanju zakonodaje s področja dolgotrajne oskrbe, a od takrat večjih premikov ni zaznati. Zato upamo, da ta predlog zakona ni edina predvidena aktivnost Ministrstva za solidarno prihodnost na tem področju. Težave s pomanjkanjem kadrov se namreč iz meseca v mesec poglabljajo, poklicni profili, ki bi lahko opravljali naloge v okviru socialnega varstva, zdravstvene nege in dolgotrajne oskrbe, pa se pogosto prekrivajo. Zato smo v našem mnenju opozorili, da zgolj z ustvarjanjem konkurence znotraj obstoječega kadrovskega bazena in s prelivanjem kadrov od samega od enega do drugega delodajalca na račun enih ali drugih uporabnikov sistema ne bomo rešili ključnih težav, ki terjajo ta sistem. Menimo tudi, da bi morali pri ukrepih dati prednost domači delovni sili, ki se je preverjeno usposobljena in nima težav v komunikaciji z uporabniki storitev, kar je ključnega pomena za njihovo kakovostno in varno izvedbo. Menimo tudi, da je zanašanje na tujo delovno silo lahko zgolj začasno, saj slednja praviloma sledi boljšim pogojem za delo, ki pa jih pri nas trenutno še ne zagotavljamo. Zavod za zaposlovanje Republike Slovenije nam je sicer poročal o tem, da se na Zahodnem Balkanu še da dobiti ustrezno delovno silo, z Goriškega pa so nam tudi po drugi strani poročali, da kljub intenzivnim aktivnostim na tem področju niso bili uspešni in so že prispeli delavci pot nadaljevali v sosednjo državo, ker je eno od pričakovanj potencialno novih zaposlitev zaposlenih tujcev pogosto tudi zagotovitev nastanitve ali vsaj njeno subvencioniranje. Smo ta ukrep s predlogom zakona prepoznali kot dober, podprli smo tudi pospešeno uporabo sodobnih tehnologij v povezavi z oskrbo posameznikov, saj je slednja lahko pozitivna tako za uporabnike kot zaposlene, če se navedene tehnologije premišljeno uporabi in če se ne pozabi na nujnost ohranjanja tako imenovane človeškega dejavnika s poudarkom na empatiji pri oskrbi uporabnikov storitev. Slednje mora po naši oceni pri oskrbi vedno prevladovati. Kot pomemben del rešitev za kadrovsko stisko na področju socialnega varstva smo tako mi kot Zveza društev upokojencev Slovenije prepoznali prostovoljstvo, ki je eden od stebrov naše družbe. Pri tem smo pozvali h krepitvi medgeneracijske solidarnosti in k več podpore države pri identificiranju oseb, ki potrebujejo pomoč, saj same nevladne organizacije do navedenih informacij zaradi varstva osebnih podatkov nimajo dostopa.

V razpravi smo se tudi dotaknili ustreznosti enačaja nacionalne poklicne kvalifikacije s formalno pridobljeno izobrazbo na določenem področju, predvsem z vidika zniževanja standardov za posamezne poklicne skupine, kar se je v praksi na določenih področjih že izkazalo kot realna skrb. S strani ministrstva smo bili seznanjeni s pojasnilom, da vsi predloženi ukrepi veljajo tudi za koncesionarje v javni mreži, kar smo ocenili kot dobra rešitev, saj je treba z ukrepi podpreti čim širši spekter izvajalcev, ki se odločajo s kadrovsko stisko. Ker trenutni predlog zakona prinaša rešitve zgolj za določene dele sistema in specifične izzive, s katerimi se slednji sooča, komisija pričakuje, da mu bodo kmalu sledili še drugi zakonodajni predlogi in da to ne bo edina aktivnost na tem področju. Nekaj konkretnih predlogov za ukrepanje tako na področju kadrov kot širše je bilo zaznati tudi v zaključkih posveta o dolgotrajni oskrbi med politiko in izvajalci ter uporabniki in svojci, ki ga je na pobudo ključnih deležnikov na področju dolgotrajne oskrbe komisija Državnega sveta organizirala 6. maja, zaključke pa je Državni svet naslovil tako na Vlado, Ministrstvo za solidarno prihodnost in Ministrstvo za zdravje ter Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti.

Komisija je po opravljeni razpravi predlog zakona tudi podprla, obenem pa izrazila pričakovanje, da se bodo posamezne pripombe lahko upoštevale že pri pripravi končne različice predloga zakona, ki je danes predmet vašega odločanja. Do amandmajev se žal nismo opredeljevali, ker nismo bili z njimi seznanjeni, verjamem pa, če so bili v smeri tudi naše razprave, ker je bila gospa z nami na seji, jih seveda tudi podpiramo.

Hvala za vašo pozornost.