Hvala za besedo.

Spoštovani poslanke in poslanci, članice in člani odbora!

Slovenija se tako kot številne razvite države sooča s staranjem populacije, rastjo potreb po socialno varstvenih storitvah oziroma prihodnjih storitvah dolgotrajne oskrbe. S staranjem populacije se stara tudi delovna sila, ki izvaja navedene storitve, izziv pa je tudi upad interesa za delo v skrbstvenih poklicih. Kadrovska stiska je resen problem na poti preživetja javnih socialno varstvenih sistemov, zato smo se v aktualni Vladi odločili za gristi v ta trd oreh in zagotoviti in da bomo zagotovili njihovo stabilnost. Pred vami je Predlog zakona o ukrepih za izboljšanje kadrovskih in delovnih pogojev ter zmogljivosti pri izvajalcih socialno varstvenih storitev in dolgotrajne oskrbe. Ta naslavlja vsebine ključne za razvoj in ohranitev dostopnosti do socialno varstvenih storitev in storitev dolgotrajne oskrbe, vsebine v podporo in razbremenitev zaposlenih, ki opravljajo te storitve, vsebine namenjene zagotavljanju ustreznega števila usposobljenega kadra za opravljanje teh storitev in pa vsebine v podporo dvigu kakovosti in varnosti navedenih storitev.

Predlog zakona, ki je pred vami prinaša ukrepe, ki na nov inovativen način naslavljajo izzive s katerimi se srečujemo v trenutnih razmerah, razmerah, ki kličejo na nujnost takojšnjega ukrepanja, da socialno varstvene storitve ohranimo dostopne, kakovostne in varne ter okrepimo pogoje za učinkovit prehod v sistem dolgotrajne oskrbe. Osnovni temelji predlaganih ukrepov so nastali v konsenzu delovne skupine, imenovane na našem ministrstvu, ter bili nadgrajeni po mnenjih prejetih v javni razpravi, v kateri so sodelovali s svojimi predlogi številni pomembni deležniki s področja, ki ga naslavljamo, tako predstavniki izvajalcev, sindikatov, zbornic, društev in tudi nevladnih organizacij. In če zgolj na kratko povzamem ukrepe predloga zakona bi izpostavil, da predlog zakona prinaša devet ukrepov, ki se bodo izvajali v letošnjem letu in v prihodnjih dveh in katerih skupna vrednost je ocenjena na slabih 10 milijonov evrov. Pa bi zdaj šel na hitro skozi posamezne ukrepe. Prvi ukrep je pridobitev nacionalne poklicne kvalifikacije; ta ukrep je namenjen sofinanciranju stroškov, povezanih s pridobitvijo nacionalnih poklicnih kvalifikacij. Ta kvalifikacija pomeni za zaposlene, je, še enkrat, ukrep je namenjen sofinanciranju stroškov povezanih s pridobitvijo nacionalnih poklicnih kvalifikacij pri, s strani zaposlenih pri izvajalcih socialnovarstvenih storitev in storitev dolgotrajne oskrbe. V okviru ukrepa se za zaposlenega pri upravičenem izvajalcu, ki se vključi v to pridobitev, zagotovi do 3 tisoč evrov. Ukrep bo izvajalce socialnovarstvenih storitev in dolgotrajne oskrbe podprl pri dokvalifikacijah oziroma prekvalifikacijah zaposlenih glede na potrebe dela, zaposlenim pa omogočil osebni in poklicni razvoj. Tu govorimo o nacionalnih poklicnih kvalifikacijah kot so socialni oskrbovalec, socialna oskrbovalka, dietetni kuhar in podobno. Drugi ukrep je vključevanje prostovoljcev. V okviru ukrepa se upravičenim izvajalcem zagotovijo sredstva za sofinanciranje vključevanja prostovoljcev, in sicer v višini do 3 tisoč evrov. Nikakor ni namen, da se s prostovoljcem, s prostovoljstvom nadomešča delo, ki ga, ki so del rednih nalog zaposlenih, se pa z ukrepom podpre vključevanje prostovoljcev pri izvajalcu socialnovarstvenih storitev oziroma dolgotrajne oskrbe in to lahko pomembno doprinese k višji socialni vključenosti uporabnikov, tudi k višji kakovosti njihovega življenja, posredno pa se ukrep odraža tudi v pozitivnih učinkih na način nižjih obremenitev zaposlenih pri izvajalcih. Tretji ukrep je zagotavljanje kakovosti in varnosti obravnave pri izvajalcu. Ukrep vključuje vzpostavitev modela vodenja kakovosti in varnosti obravnave v skladu s smernicami, ki bodo nastale v okviru delovne skupine na ministrstvu, spremljanje in poročanje kazalnikov kakovosti in varnosti, obravnave ter tudi usposabljanje vodstvenih zaposlenih, vsebin upravljanja s kadrovskimi viri in vsebin s področja kakovosti in varnosti. Izvedba ukrepa se sofinancira do 3 tisoč 500 evrov mesečno. Četrti ukrep je posodobitev in optimizacija delovnih procesov. Ta ukrep je namenjen izvajalcem, ki zagotavljajo celodnevno institucionalno varstvo, torej domovom za starejše, posebnim socialnovarstvenim zavodom, zavodom za usposabljanje in varstveno delovnim centrom, torej tistim ki izvajajo celodnevno institucionalno varstvo v javni mreži. In sicer, je namenjen za sofinanciranje nakupa sodobnih tehnologij in pripomočkov za robotizirano, avtomatizirano oziroma avtonomno izvedbo postopkov, zlasti pripomočkov kot so za obračanje uporabnikov v postelji, prenos uporabnikov, čiščenje oziroma razkuževanje površin in opreme. Z ukrepom se upravičenemu izvajalcu zagotovi sofinanciranje stroškov nakupa pripomočkov do zneska 40 tisoč evrov. Pričakuje se pozitivne učinke v zagotovitvi pogojev za neprekinjeno izvajanje storitev in manjšanje obremenitve zaposlenih. Pri tem ukrepu bi poudaril, da ta ukrep ni namenjen, da bi se zmanjšal osebni stik zaposlenih s stanovalke in stanovalce v domu, ampak kvečjemu obratno - namen tega ukrepa je razbremenitev trenutno zaposlenih pri tistih opravilih, kjer je to možno na ta način prilagoditi delovno mesto in da se bodo lahko še bolj ukvarjali z ljudmi, ki so v institucionalnem varstvu. Peti ukrep je integracijski program ob zaposlitvi oseb, ki niso državljani Republike Slovenije. Ta je namenjen spodbudi zaposlovanja oseb, ki niso državljani Republike Slovenije na področju socialnega varstva. Z ukrepom sledimo tudi strategiji vključevanja tujcev, ki niso državljani Evropske unije, v kulturno, gospodarsko in družbeno življenje. To je pa Vlada sprejela lani novembra. Šesti ukrep je sofinanciranje stroškov za pridobitev izobrazbe zaposlenega za potrebe izvajalca. Z ukrepom se na javnem pozivu oziroma javnem razpisu izbranemu izvajalcu zagotovi do 5 tisoč evrov na zaposlenega, in sicer za pridobitev izobrazbe, ki je pri izvajalcu pogoj za zaposlitev na delovnem mestu, področju osnovne oskrbe, socialne oskrbe, zdravstvene nege in zdravstvene rehabilitacije ali dolgotrajne oskrbe in se dokazuje z jasno veljavno listno. Torej, tudi tu omogočamo tistim, ki so že zaposleni na področju socialnega varstva, da se doizobrazijo in na ta način pokrijejo tista delovna mesta, ki so ključna.

Sedmi ukrep so kadrovske štipendije. V okviru tega se zagotovijo sredstva za sofinanciranje kadrovske štipendije zaključnega letnika rednega poklicnega in srednjega strokovnega izobraževanja dijaku oziroma študentu do vključno sedme ravni po slovenskem ogrodju kvalifikacij. In tu gre za pridobitev izobrazbe v programih, kot so gastronomija, socialno delo, fizioterapija, delovna terapija, zdravstvena nega, specialna rehabilitacijska pedagogika, socialna gerontologija, psihologija in kineziologija, torej poklici, ki so v sistemu socialnega varstva in dolgotrajne oskrbe ključni.

Še osmi ukrep so pa dodatne naloge Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje v podporo zaposlovanju pri izvajalcih. Ta pa naslavlja krepitev aktivnosti zavoda pri promociji, iskanju in podpori v postopkih zaposlovanja tujcev, zainteresiranih za delo v skrbstvenih poklicih.

To je čisto na kratko pregled specifičnih ukrepov, ki jih zakon opredeljuje. Ukrepi na eni strani hitro in učinkovito podpirajo izvajalce, da bodo njihove storitve, ki so nujnega pomena za številne ranljive skupine naše države, tudi s pomočjo tega zakona ostale dosegljive in dostopne, hkrati pa bodo ti ukrepi zagotovili možnost razbremenitve zaposlenih, ki kljub izjemno težkim trenutnim okoliščinam v delovnih procesih vztrajajo. In mislim, da se moramo vsi zahvaliti, da je za naše bližnje, ki zaradi starosti, bolezni ali invalidnosti ne morejo več poskrbeti zase, pri izvajalcih v pristojnosti našega ministrstva dobro poskrbljeno. Skratka, ti ukrepi prinašajo nujno pomoč. Bi pa vseeno izpostavil, da se zavedamo, da je predlog ukrepov, ki so pred nami zgolj delček v celoti urejanja nujnih stvari na področju socialnega varstva in dolgotrajne oskrbe, in se zavedamo na ministrstvu, da je eden od nujno potrebnih elementov tudi ustrezno nagrajevanje zaposlenih za delo, to se pa naslavlja v okviru plačnih pogajanj. Tako bomo z več ukrepi tudi krepili stabilnost sistema socialnega varstva in dolgotrajne oskrbe, s ciljem, da bodo storitve dosegljive danes, jutri, pa tudi v vseh prihodnjih letih.

Spoštovane poslanke in poslanci! Veselim se tudi današnje razprave. Preden pa zaključim, bi pa vseeno izrekel zahvalo in podporo, ki so jo tako koalicijski poslanci kot nekateri iz opozicijskih vrst že izrekli zakonu v času prvega branja. Področje socialnega varstva se nadeja podpore tudi v nadaljnjih korakih tega zakonodajnega postopka. Istočasno pa izrekam tudi zahvalo za podporo organizacijam iz zdravstvene in socialnovarstvene stroke. Vsi razumemo, da je področje živo, da bo potrebovalo še dobro mero drugih ukrepov, a imamo pred sabo vendarle dober začetek upravljanja čakajočih izzivov, ki pestijo ta sistem in posledično splošno dostopnost do kakovostnih javnih storitev socialnega varstva. Naš cilj je, da bo starost dostojna in delovni pogoji zaposlenih zadovoljivi in izpolnjujoči.

Hvala.