Lep pozdrav, spoštovani predsednik, spoštovane poslanke, poslanci, državni svetnik, nacionalni svet, nacionalni forum in seveda predstavniki ministrstev! Danes imate pred sabo predlog sprememb Pravilnika o merilih, h kateremu Državni zbor kot ustanovitelj Fundacije za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij v Republiki Sloveniji podaja soglasje. Točki se malo prepletata, tako da bom morda kje se podvajal oziroma bo morda kakšne informacije dajal, ki so vezane na eno ali drugo točko.

Danes se mi zdi zelo pomembno, da je ta pravilnik pred nami. Zadnja sprememba tega pomembnega akta, ki določa način ocene programov, storitev, uporabnikov in vse ostalo, kar delamo na fundaciji, je bila sprejeta leta 2009. Vmes smo imeli v fundaciji tako redne nadzore Računskega sodišča, sodelovali smo s KPK, seveda imamo tudi notranje komisije, komisijo za akte, skupino za integriteto in podobno. In ves ta čas smo iskali možnosti, kako nadgrajevati, spreminjati seveda naše postopke, naše delo, da bodo kar se le da šli naproti uporabnikom fundacije, najprej seveda zaradi 400 tisoč tistih najbolj ranljivih prebivalcev naše države, ki jim vsako leto pomagamo s sredstvi fundacije. Seveda, potem ostali poglavitni elementi so pa, da so sredstva razdeljena transparentno, jasno in da tukaj upoštevamo vse stvari, ki jih naš pravni red določa, seveda tudi postopke, možnost pravnih sredstev in podobno.

Da ne bom predolg, bom potem morda več, če boste želeli dodatna pojasnila pri posameznih členih podal, naknadno pa bom samo preletel tiste ključne spremembe. Preden se pa tega dotaknem, bi pa najprej izrazil še pohvalo svetnikom in svetnicam fundacije. Fundacijo opravlja 23-članski svet, ki je sestavljen iz desetih predstavnikov, ki jih imenuje Državni zbor na predlog invalidskih organizacij, deset na predlog humanitarnih organizacij in tri imenuje vlada. Pohvalo bi izrekel iz preprostega razloga, ker so po teh 15 letih zdaj našli to moč, soglasje, da so ugotovili, da so te spremembe potrebne, da so se poenotili, ker morda, ne morda, sigurno ste seznanjeni s tem, da v preteklosti so bile neke težave, so bila neka soglasja, nekaj je bilo vezano seveda tudi na korona situacijo in vse ostalo, ampak z zadovoljstvom lahko potrdim, da fundacija danes deluje s pogledom naprej. In to je seveda zasluga v veliki meri sveta, seveda tudi predsednice sveta, ki je tu ob meni.

Pa grem kar po vrsti. Kot rečeno, ne bom bral vsega, če želite, lahko tudi berem, bi jaz samo povzel ključne zadeve. Spremembe in dopolnitve pravilnika vsebuje posamezne vsebinske, nomotehnične in tudi seveda lektorske popravke. Ključne pa navajam zdaj v nadaljevanju.

Se pravi, najpomembnejša sprememba oziroma druga najpomembnejša je, da smo umestili v Pravilnik o merilih dikcijo, ki smo jo povzeli po Zakonu o lastninskem preoblikovanju /nerazumljivo/ Slovenije, ki določa, da je potrebno morebitne presežke pri prihodkih umestiti v finančni načrt za naslednje leto. To je bil tudi morda ključni pomislek Zakonodajno-pravne službe pri našem prejšnjem predlogu. Tukaj bi izkoristil priložnost, pa bi se zahvalil tudi Zakonodajno-pravni službi, da nam je pomagala v tistem nomotehničnem delu in v delu, da je seveda ta pravilnik zdaj skladen s slovenskim pravnim redom. Se pravi, ključna je bila ta sprememba. Tako da zdaj bomo vsako leto presežke, tudi letošnjega, ki znaša nekaj več kot dva milijona, vnesli, dali v finančni načrt za naslednje leto.

Potem je zelo pomembna sprememba v 2. členu, kjer smo na pobudo kolegov iz humanitarnih organizacij črtali delitev med njimi med splošne dobrodelne organizacije, organizacije za kronične bolnike in organizacije za samopomoč. Praksa skozi leta se je pokazala, da ko smo vnaprej določali višino sredstev na posamezne skupine, da je bilo to neživljenjsko, ker nismo seveda na dan razpisa ali pa priprave razpisa ali pa sprejema finančnega načrta vedeli, koliko bo potreb na tem področju, na tem področju ali na tem področju in smo s tem nekako zapirali možnosti. S tem smo seveda možnosti odprli. In zdaj se vse te programe, vse te skupine organizacij ocenjuje skupaj po seveda enotnih merilih.

V nadaljevanju smo določili, da v primeru, da so prilivi fundacije v posameznem koledarskem letu oziroma tudi po mesecih večji od planiranih, da lahko v tem obdobju, mi rečemo temu dvanajstine, se pravi, da jih lahko nakažemo višje, seveda vsem organizacijam. Enako smo določili možnost za primer obratne situacije, če bi prišlo do tega, da bi bilo prilivov manj od načrtovanih, da potem znižamo vsem sorazmerno te prilive, seveda po sklepu Sveta fundacije.

Pomembno je, da smo določili natančne pogoje, ki jih morajo izpolnjevati organizacije za financiranje oziroma za sofinanciranje. Tukaj smo predvsem vključili, da morajo posebej poročati o izvajanju teh posebnih socialnih programov in podobno. No, zdaj pa morda tista najbolj pomembna, ključna sprememba je pri 6. členu, kjer smo jasneje opredelili merila, tudi s pomočjo z nasveti Zakonodajno-pravne službe smo jih umestili v besedni način, da so bolj jasna, ker to je tisto ključno.

Zelo veliko pritožb ali pa slabe volje v preteklih letih je bilo, ker je sistem težak za razumeti in zdaj smo to naredili bolj jasno in smo merila umestili v tri skupine, se pravi v skupna merila, posebna merila in dodatna merila. V nadaljevanju smo opredelili, da so ta merila primarno vezana na primerljivost stroškov in kapacitet posameznih programov, kar pomeni število uporabnikov. Če poenostavim, ključno merilo pri ocenjevanju programov je število uporabnikov ali število storitev in na drugi strani vrednost neke storitve oziroma izvajanja programa. Tukaj je vse narejeno, ves sistem v smeri, da so vse te možnosti enake za vse organizacije. Če dam primer, paket hrane pri eni organizaciji mora biti ovrednoten enako kot pri drugi, razen če so neke posebnosti. Primer, nekje te naloge opravljajo prostovoljci, nekje drugje morda zaposleni z nekim minimalnimi odstopanji. Se pravi, osnovno pravilo je število uporabnikov oziroma storitev in na drugi strani primerljiv strošek.

Potem so členi 7, 8, 9 pa do 12, ki opredeljujejo na novo oziroma bolj jasno način kandidiranja na sredstva fundacije, torej, kaj morajo priložiti, od finančno ovrednotenega delovnega programa do... Opredeli se jasneje razpisno obdobje, opredelijo se namenski programski sklopi, kakšen je postopek ob odpiranju vlog, seveda možnost pravnega sredstva, ugovor na odpiranje in podobno in možnosti seveda tudi dopolnitve in dokumentacije in ostalega.

V nadaljevanju so potem neke vsebinske zadeve. 13. člen, fundacija lahko pred oblikovanjem finančnega načrta, zaradi opredelitve višine sredstev, pridobi informacije o organizaciji, humanitarnih, invalidskih, kakšne so potrebe na posameznih področjih. Primer, vsako leto, kot rečeno, neke stvari se bodo morda ponavljale, fundacija financira tudi naložbe. Ne vsako leto, so bila na žalost leta, ko ni bilo dovolj sredstev in ni bilo sredstev potem, najprej smo seveda črtali naložbe, primarne so vedno programi, potem delovanje in naložbe na koncu. In vsako leto že v finančnem načrtu opredelimo višine, v tem primeru, koliko sredstev se bo namenilo za naložbe. In tu je prišlo do razmišljanja, da se te višine lahko bodo bolj natančno določile, če se bodo seveda pred razpisom pod enakimi pogoji za vse pridobile informacije s strani vseh invalidskih humanitarnih organizacij, kakšne so v tistem letu prioritete, ali je v tistem letu zaradi denimo naravnih nesreč več potreb po nekem materialu na tem področju, ali se je pokazalo, da zaradi nekih drugih razlogov je več socialnih stisk in je treba več denarja nameniti v neke druge zadeve, seveda tudi na področju naložb in podobno. Potem naprej smo določili v 14. členu, da FIHO pri ocenjevanju programov lahko pri ocenjevanju teh vlog zaprosi tudi posamezne inštitucije, ki verificirajo te programe, na primer, Socialna zbornica in podobno, za njihova stališča, zato, da se lažje oceni, lažje opredeli sam sklep. Potem naprej izrecno smo določili, seveda, da morajo člani posameznih komisij, fundacija kot rečeno, ima eno komisijo za ocenjevanje vlog invalidske organizacije, na drugi strani komisijo za ocenjevanje vlog humanitarnih organizacij, da morajo seveda vsi člani komisij, ki so seveda strokovnjaki s svojega področja, presojati po pravilih stroke socialnega in invalidskega varstva, seveda upoštevati tudi nacionalne smernice na področju socialnega invalidskega varstva, hkrati pa seveda tudi upoštevati vsa ostala pravila o varovanju poslovnih osebnih podatkov. Seveda tukaj govorimo o zelo pomembnem področju varovanja osebnih podatkov. Hkrati pa smo izrecno določili, da je treba seveda upoštevati tudi Zakon o integriteti in preprečevanju korupcije. In tudi določila Zakona o splošnem upravnem postopku, seveda predvsem zaradi upoštevanja možnosti v nasprotju interesov, kjer smo izrecno določili, da v vsakem takem primeru se seveda tak posameznik izloči iz odločanja o dodeljevanju finančnih sredstev. V nadaljevanju smo spremenili določbe, ki govorijo o vsebini sklepa in načinu vročanja, ravno iz razloga, se pravi, tukaj ni vsebinskih sprememb, ampak so spremembe, ki gredo v smer, da so stvari bolj jasne, da bo vsak posameznik, ki dobi nek sklep, da mu je točno jasno, zakaj taka odločitev, kako smo prišli... kako so komisije prišle do posamezne odločitve. In naprej, seveda v nadaljevanju, v 17. členu smo tudi natančno opredelili možnost pritožbe na sklep, vključno z razlogi, ki jih morajo navesti organizacije. Potem v nadaljevanju smo določili natančneje, tudi v skladu s priporočili Računskega sodišča in KPK, možne odločitve nadzornega odbora, s čimer seveda se zagotovi večja pravna varnost in enako obravnavanje pritožnikov. Potem pa smo določili še način izplačevanja sredstev. Se pravi, zaradi pravnega varstva, tudi fundacija mora biti zaščitena, pogodbe morajo biti tukaj seveda podpisane, vse stvari morajo biti narejene tako kot je potrebno. Hkrati smo še uskladili zopet tudi na pobudo Računskega sodišča roke o poročilih organizacij. Tukaj imamo vsako leto težavo. Mi seveda poročamo Državnemu zboru. Da pa lahko mi poročamo Državnemu zboru moramo pa vključiti, prejeti poročila organizacij, ki seveda jih je bilo treba analizirati, pregledati, primerjati z našimi internimi poročili in potem lahko šele oddamo. In ti roki so se zdaj do sedaj križali in smo spremenili te roke tudi vezano na poročanje, ki jih oddajamo, ki jih oddajajo vse organizacije na AJPES. Do sedaj ni bilo urejeno v tem našem glavnem aktu, ni bila urejena možnost kaj se zgodi, če pride do nenamenske rabe sredstev in podobno. Seveda smo to imeli urejeno s pogodbami, če takih primerov ni bilo oziroma smo v takem primeru vedno sredstva dobili nazaj iz organizacije, če niso jih pobili, to brez nekih potrebnih pravnih poti same naredili. Zdaj smo pa umestili v pravilnik v 21. členu, da v primeru, da pride do nenamenske porabe sredstev, da je nujno potrebno, se pravi, to smo umestili, da je nujno potrebno vrniti ta sredstva nazaj v fundacijo.

In v nov člen smo umestili določbe glede samega nadzora. Fundacija izvaja tudi redno nadzore. To je tudi ena prednosti fundacije.

Tako, da to je zdaj en povzetek teh sprememb. Spremembe so potrebne, so dobrodošle. Jaz mislim, da gredo tako naproti, na eni strani naproti organizacijam, da bomo vsi skupaj lažje delali tisto naše osnovno poslanstvo, hkrati pa tudi gre še bolj v smeri jasnosti, transparentnosti in vsega tistega, kar mora biti in kar nenazadnje zahteva od nas tudi Računsko sodišče in KPK.

Zaenkrat toliko, seveda, če boste želeli še kakšna dodatna pojasnila. Hvala.