Dober dan. Hvala za besedo. Ker k predlogu odloka amandmaji niso bili pripravljeni, bi naše pisno mnenje pravzaprav kar izčrpno povzela rada.

ZPS je v svojem pisnem mnenju pripravila pripombe k trem členom predloga akta.

Prva pripomba se nanaša na 7. člen, ki med naloge ZPS uvršča tudi dajanje mnenj o skladnosti predlogov zakonov, drugih aktov in amandmajev s Poslovnikom. Ne glede na to, da je tako rešitev veljavni odlok v bistvu že vseboval, ZPS opozarja, da rešitev odstopa tako od ureditve v Zakonu o Državnem zboru, kot tudi ureditve v Poslovniku Državnega zbora. Oba akta predstavljata pravno podlago za delovanje ZPS.

V skladu z zakonom in poslovnikom so vidiki, ki jih v svojih mnenjih presoja ZPS namreč osredotočeni na skladnost z Ustavo, pravnim sistemom ter zakonodajno tehnične vidike. Kakšna je vloga ZPS in kakšne so njene naloge v mnenju tudi nekoliko podrobneje pojasnjujemo. Težišče nalog ZPS je zakonodajni postopek in drugi postopki, na primer referendumski postopki pred Ustavnim sodiščem, tudi v okviru zadev EU je predvidena naša vloga. Dodatno pa je v treh členih tudi predvidena možnost, kako pridobiti mnenje ZPS. V vseh teh primerih gre za opredelitev do posameznega pravnega vprašanja, ne za skladnost s Poslovnikom, to ni izrecno določeno. V vseh teh primerih je pridobitev mnenja tudi vezana na nek pogoj, to je bodisi odločitev predsedujočega, odločitev Državnega zbora ali sklep Komisije za poslovnik. Kot že rečeno, presoja skladnosti aktov in amandmajev s Poslovnikom v tem okviru ni izrecno določena in predvidena.

Na podlagi navedenega tako ZPS predlagano rešitev ocenjuje kot neskladno z Zakonom o Državnem zboru in tudi s poslovnikom. Gre za predlog akta, ki je obema predpisoma hierarhično podrejen, zato mora biti z njima tudi vsebinsko skladen. Že urejenih vsebin ne more spreminjati ali jih urejati na način, ki bi od njiju odstopal. Zato bi bilo smiselno, v tej določbi besedi "in Poslovnikom" črtati.

Ne glede na to, da amandma v tem delu ni bil predlagan ZPS ocenjuje, da s tega vidika, z vidika hierarhične podrejenosti in opisanega neskladja predlagana rešitev ne more ustvarjati pravnih učinkov. Dodajamo tudi, da je presoja skladnosti predlogov zakonov, drugih aktov in amandmajev s poslovnikom sicer strokovna naloga, ki je v skladu z 9. členom predloga akta v okviru izvedbe sej Državnega zbora in njegovih delovnih teles opravlja sekretariat. Šlo bi torej za podvajanje nalog, hkrati pa bi se s tako določbo vzpostavila vloga ZPS celo v fazi postopka, ko ji predlog zakona ali drugega akta sploh še ni niti dodeljen. Zadeva se namreč ZPS dodeli hkrati z dodelitvijo matičnemu delovnemu telesu. Na obrazložitev in člen ter njuno neskladje pa je bilo pravzaprav že tudi opozorjeno.

V pripombi k četrtemu odstavku 12. člena smo opozorili na del določbe, po katerem bi se lahko sredstva za dodatno strokovno pomoč poslanskim skupinam namenila tudi za druge oblike dela ali storitev. Besedilo je ZPS ocenila kot presplošno in pomensko preširoko. Določba tudi ni posebej obrazložena, zato smo predlagali, da se jo preoblikuje tako, da bo tudi zagotovila skladnost porabe z osnovnim namenom, zaradi katerega se poslanskim skupinam sredstva sploh dodeljujejo, to je dodatna strokovna pomoč, poraba se namreč po našem mnenju sme gibati samo v okviru tega namena.

In nazadnje še pripomba k drugemu in tretjemu odstavku 17. člena, povezana je z imenovanjem na položaj vodje kabineta in sekretarja poslanske skupine. V svojem mnenju je ZPS predlagala možno besedilo obeh določb, in to na način, ki bi v večji meri odražal, da je generalni sekretar v postopku imenovanja vezan na izbiro funkcionarja, torej predsednika Državnega zbora oziroma vodje poslanske skupine. Ta rešitev bi se po mnenju ZPS sicer morala raztezati tudi na način imenovanja namestnikov sekretarjev poslanskih skupin in - dodatno opozarjamo - po vsej verjetnosti tudi na namestnika vodje kabineta. To je naše mnenje. Hvala.