Vsem skupaj prijazen dober dan! Hvala lepa, predsednica, za besedo.

Odlok o službah Državnega zbora, tisti, ki je bil do zdaj oziroma je v veljavi, je nastal daljnega leta 2004, malokrat se je spreminjal in nadgrajeval. Sprememb ali potreb po spremembah se je v teh 30 letih nabralo kar veliko. Veseli me, da je, bi rekel, želja vseh poslanskih skupin v Državnem zboru, da to uredimo, prisotna. Konsenz je relativno širok in skupen, kar je dobro sporočilo ali pa obet, da tudi na seji Državnega zbora zgodbo zapremo. Pri tem smo kot Državni zbor avtonomni, da stvari urejamo sami.

Glavne spremembe, ki se jih lotevamo, pa so sledeče. Novi predlog odloka celovito ureja naloge in organizacijo služb Državnega zbora, vodenje služb, položaje v službah in pristojnosti za imenovanje na položaj in določanje ter razvrščanje delovnih mest. Vsebino in postopek sprejemanja in spreminjanja akta o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest v službah, novo ureditev potrebujemo tudi zaradi uskladitve z Zakonom o Državnem zboru, tega smo dobili leta 2019, uskladitve z drugimi zakoni, in sicer predvsem z Zakonom o političnih strankah, pa tudi z Zakonom o javnih uslužbencih in drugimi, ter zaradi dodatnih vsebin, za katere se je izkazalo, da jih je smiselno urediti oziroma zanje urediti novo pravno podlago. Poleg tega se je pokazalo tudi, da je veljavni odlok v nekaterih delih, kot je na primer sistemizacija, prenormiran oziroma oži polje diskrecije Državnega zbora pri določanju delovnih mest. Kot smo omenili, nadomeščamo veljavni odlok iz leta 2004. Ta je bil sicer malenkostno dopolnjen še v tem mandatu, vendar tam je šlo res za malenkostne dopolnitve. Sedaj veljavni odlok je torej potreben temeljite revizije, saj se je do tega mandata spreminjal in dopolnjeval zgolj trikrat, še posebej zato, ker je bil v prejšnjem mandatu sprejet tudi zakon o Državnem zboru, ki je uzakonil popolno avtonomijo državnega zbora kot nosilca zakonodajne veje oblasti. Zakon o Državnem zboru namreč določa, da je ta v okviru uresničevanja svojih pristojnosti samostojen in avtonomen tudi pri določitvi svoje organizacije, načina delovanja in poslovanja, delovanja služb in sredstev za svoje delo. Do sedaj je namreč zgolj Zakon o poslancih v 32. členu določal, da Državni zbor določi organizacijo in delovanje služb Državnega zbora. Poleg tega pa želimo opozoriti tudi, da sta se do sedaj večkrat spreminjala tudi oba druga akta, ki bistveno vplivata na organizacijo dela oziroma strokovne službe Državnega zbora, in sicer Poslovnik Državnega zbora pa Zakon o javnih uslužbencih.

V zvezi z navedenim velja predstaviti še nekaj bistvenih sprememb oziroma dopolnitev glede na veljavni oziroma stari odlok o notranji organizaciji, delovnih mestih in nazivih v službah Državnega zbora. Kar se tiče omenjenih uskladitev več pristojnosti dobiva Kolegij predsednika oziroma predsednice Državnega zbora. Na primer, sprejema finančni načrt državnega zbora, daje tudi soglasje k sistemizaciji. Poslanske skupine bodo lahko med dodatno strokovno pomočjo dobile tudi dodatno administrativno pomoč. Sredstva za dodatno strokovno pomoč se lahko na novo poleg zaposlovanja javnih uslužbencev za določen čas in za pogodbeno delo namenijo tudi za druge oblike dela in storitev, ki jih za svoje delo potrebuje poslanska skupina. Dodatna strokovna pomoč poslanskim skupinam se smiselno zagotavlja tudi nepovezanim poslancem. Zaradi Zakona o političnih strankah pa se ureja tudi prenos sredstev za dodatno strokovno pomoč poslanski skupini na politično stranko.

Predlog odloka v nadaljevanju odpravlja tudi prenormiranje določb starega odloka v zvezi s sistemizacijo in delovnimi mesti. To materijo zdaj ureja Zakon o Državnem zboru in Zakon o javnih uslužbencih in se na to konkretizira z aktom generalnega sekretarja, s katerim se določi notranja organizacija in sistemizacija delovnih mest.

Bi pa opozoril še na neskladje med določbo enega od členov in njegovo obrazložitvijo. Predlog odloka se je namreč usklajeval z vsemi poslanskimi skupinami tako koalicije, kot tudi opozicije. Glede na to, da sta dve poslanski skupini podali pripombe oziroma predloge glede določb člena, ki naj bi nadomestil 6. člen starega oziroma trenutno veljavnega odloka, je bila sprejeta odločitev, da tudi v novem odloku ostane enako besedilo oziroma, da pride do prepisa določbe 6. člena veljavnega odloka v besedilo 7. člena novega odloka.

Glede na to, da se bodo po sprejemu oziroma uveljavitvi novega odloka z njim morali uskladiti tudi veljavni interni akti, te interne akte na podlagi odloka izda generalna sekretarka in da bo slednje zahtevalo določen čas, smo predlagatelji zahtevali, da se predlog odloka obravnava in sprejme še pred koncem pomladanskega dela zasedanja Državnega zbora. S tem omogočamo generalni sekretarki Državnega zbora, da še pred pričetkom jesenskega dela pripravi oziroma izda vse potrebne akte za organizacijo dela služb na podlagi določb novega odloka.

Na podlagi navedenega predlagatelji Mandatno-volilno komisijo tudi prosimo in predlagamo, da po opravljeni razpravi sprejme naslednji sklep: Mandatno-volilna komisija predlaga Kolegiju predsednice Državnega zbora Republike Slovenije, da predloga Odloka o notranji organizaciji služb Državnega zbora, EPA 1568/IX, uvrsti na dnevni red prve naslednje redne seje Državnega zbora, ki je po terminskem planu predvidena za julij 2024. Hvala lepa.