Govor

Marko Štucin

Hvala lepa, spoštovani predsedujoči.

Spoštovane poslanke, spoštovani poslanci!

Torej, pogajanja o sporazumu o partnerstvu med Evropsko unijo in njenimi državami članicami na eni strani ter članicami Organizacije afriških, karibskih in pacifiških držav na drugi strani oziroma govorimo o tako imenovanem Samojskem sporazumu, so se začela junija 2018, decembra 2020 je bil dosežen politični dogovor med Evropsko unijo in Organizacijo afriških, karibskih in pacifiških držav. V besedilu novega partnerskega sporazuma aprila 2021 pa je bil potem ta sporazum parafiran.

Za Republiko Slovenijo je sporazum podpisal veleposlanik Iztok Jarc 15. 9. 2023 v Bruslju. Sporazum določa okvir političnega, gospodarskega in sektorskega sodelovanja med Evropsko unijo in Organizacijo afriških, karibskih in pacifiških držav za naslednjih 20 let. Novost, kot veste, gre za v bistvu na nek način nov Kotonujski sporazum, je skupni okvir in trije regionalni protokoli, kar bo omogočalo doslej največjo regionalno osredotočenost.

Zdaj, regionalni protokoli bodo imeli lastne strukture upravljanja za vodenje in usmerjanje odnosov z Evropsko unijo tudi preko skupnih regionalnih parlamentarnih odborov. Vzpostavljen bo tudi krovni skupni okvir z močno parlamentarno razsežnostjo v okviru skupne parlamentarne skupščine. Zdaj, strateški interesi Evropske unije v novem partnerskem sporazumu so predvsem vzpostavitev geopolitičnega in gospodarskega partnerstva, usmerjenega v oblikovanje mirnih, stabilnih, dobro vodenih, uspešnih ter odpornih držav in družb, pospeševanje napredka pri doseganju ciljev trajnostnega razvoja in agende 2030, oblikovanje učinkovitih zavezništev na mednarodnih prizoriščih za spodbujanje globalnih ukrepov. Ti cilji so preoblikovani v bolj specifične cilje za vsako posamezno prednostno področje, na primer sodelovanja na področju okoljskih in podnebnih izzivov.

Zdaj, skladno sporazumom, si bosta obe strani prizadevali za krepitev gospodarskih odnosov ter trajnostno gospodarsko rast in razvoj. Sporazum bo še naprej služil kot pravna podlaga za sklepanje širitev in poglabljanje gospodarskih partnerskih sporazumov. Zdaj, področje trgovine je sicer v izrecni pristojnosti Evropske komisije. Sporazum prispeva k napredku na področjih človekovega razvoja in dostojanstva ter odprave revščine, z upoštevanjem vseh vidikov enakosti spolov, dostojnega dela in zaposlovanja ter socialne zaščite. Poudarek je tudi na uresničevanju človekovih pravic, vladavini prava, demokraciji in dobrem upravljanju, prav tako pa so posebej naslovljene migracije. Poseben poudarek je na varovanju okolja in naslavljanju podnebnih sprememb vključno z vlogo gozdov in njihovim trajnostnim upravljanjem, podnebno odpornostjo, varovanjem ekosistemov ter pravico do pitne vode. Sklenitev sporazuma za Slovenijo predstavlja pomemben okvir za uresničevanje slovenskih interesov na področju zunanje političnega, gospodarskega in razvojnega sodelovanja ter tudi na drugih sektorskih področjih, kot so recimo okolje, socialna politika, kultura z državami AKP. Gre za, naj samo poudarim, za 79 držav, tega je 47 afriških, 16 karibskih pa 15 pacifiških. Hvala lepa.