Hvala lepa.

Dobro jutro, vse lepo pozdravljam!

Torej, na mizi imamo Predlog stališča Republike Slovenije do Predloga direktive Sveta o spremembah oziroma o ukrepih za usklajevanje sodelovanje potrebnih za lažje zagotavljanje konzularne zaščite državljanov unije brez predstavništva v tretjih državah.

Jaz bom najprej čisto na kratko povedala, kaj je namen direktive in te spremembe izhodišča za pogajanja. Glavni cilji te direktive so zagotavljanje boljše in lažje konzularne zaščite nezastopanim državljanom Evropske unije, večja pravna varnost za nacionalne konzularne organe, potem okrepljena pripravljenost in odzivanje Evropske unije na konzularne krize, potem boljši pretok informacij med državami članicami in institucijami Evropske unije, obveščanje državljanov o njihovih pravicah ter poenostavljanje postopkov za finančno povračilo založenih sredstev.

Sprememba direktive uvaja tudi manjšo spremembo zaradi direktive Evropske unije 2019/997 o vzpostavitvi potne listine Evropske unije za vrnitev zaradi uskladitve navzkrižnega sklicevanja na finančne postopke. V osnovi ta sprememba direktive določa pogoje, kdaj lahko državljani kljub prisotnosti lastnega predstavništva v državi uveljavljajo pravice do konzularne pomoči druge države članice, to je recimo v primeru, ko pride do začasnega zaprtja veleposlaništva ali odsotnosti ali bolezni uslužbencev ter pogoje o delitvi bremen nudenja pomoči nezastopanim državljanom. Ureja tudi sodelovanje in koordiniranje naloge obveznosti različnih akterjev na lokaciji tudi v času krize. Tako direktiva na novo določa naloge in odgovornost vodenja lokalnega konzularnega sodelovanja. Ureja odnose med državami članicami in delegacijami Unije, ureja pravno podlago za naloge priprave in odzivanja, ki jih v času kriznih razmer izvaja delegacija Unije v sodelovanju z državami članicami in ostalimi akterji. Poudarek daje tudi na formaliziranju tako imenovanih intervencijskih skupin, ki se na prostovoljni bazi s strokovnjaki držav članic lahko aktivirajo v času kriznega odzivanja. Dopolnitve uvaja tudi na področju finančnih obveznosti, ki nastajajo pri nudenju konzularne zaščite v vseh okoliščinah, to je bolj jasna opredelitev postopka povračila finančnih sredstev, predvsem z možnostjo neposrednega povračila denarja državam članicam s strani prosilca.

Ohranja se sicer tudi možnost že veljavne diplomatske poti vračila založenih finančnih sredstev. In še na zadnje stališče, Republika Slovenija načeloma podpira predlog spremembe direktive, imamo pa določene vsebinske pridržke v nekaterih členih. Predvsem na področju, ko pride do dodatne obremenitve, administrativne za države članice, ko gre ali za vodenje različnih evidenc podatkov, distribucijo, vodenje dodatnih statističnih podatkov ter obveščanje javnosti. In pa uvajanje dodatnih pravnih zagotovil državljanom Evropske unije v fazi pritožbe nad nudenjem konzularne pomoči. Republika Slovenija uvedbe novega člena ne podpira tudi z razlogom, ker je temeljna pravna varnost zagotovljena že neposredno v listini Evropske unije o temeljnih pravicah. Torej to so izhodišča z nekaterimi zadržki, pogajanja pridejo še na vrsto. Hvala lepa.