Spoštovana predsednica, hvala za besedo. Spoštovane gospe in gospodje, lepo pozdravljeni! Torej, poročilo Državne revizijske komisije je obravnavala tako Komisija za državno ureditev, kakor tudi kasneje Državni svet. Državni svet in komisija sta poročilo in delo Državne revizijske komisije ter seveda tudi predstavitev poročila na sami seji ocenili kot zelo dobro.

Ker je predsednik že nekaj zadev, ki so bile v razpravi tudi pojasnil, bi jaz morda samo povzel. Se pravi, v razpravi je bila najprej izpostavljena učinkovitost revizijskih postopkov glede na dejstvo, da je od 1. januarja 2021 mogoče za določene spore v revizijskih sporih sprožiti upravni spor pred Upravnim sodiščem in seveda postavlja se vprašanje ali v tem primeru obravnave pred Upravnim sodiščem potekajo prednostno. Zdaj, danes je že tudi bilo pojasnjeno, se pravi, da Zakon o upravnem postopku v postopkih javnega naročanja upravnemu sodišču določa 90 dnevni instrukcijski rok od dneva prejema tožbe, v katerem mora sodišče odločiti. Opozorjeno je bilo tudi še, da na Upravnem sodišču pridejo v glavnem težji primeri, vendar so pa odločitve Upravnega sodišča po oceni Državne revizijske komisije hitre in torej v doglednem času.

Prav tako je razprava potekala tudi v smeri zvišanja taks, ki jih je treba plačati v primeru sprožitve postopka revizije, kar bi, seveda, postavlja se vprašanje, lahko vplivalo na manjši pripad zadev na Državno revizijsko komisijo. Je pa predstavnik Državne revizijske komisije pojasnil, da je višina taks zakonsko opredeljena in se že nekaj časa torej ni spreminjala. Zanje je pa pristojno Ministrstvo za javno upravo. Takse do določene mere sicer preprečujejo morebitne zlorabe sistema pravnega varstva, vendar pa po mnenju bistveno ne vpliva na učinkovitost pravnega varstva. V primeru utemeljenosti zahtevka pa, kot je znano, vlagatelj dobi takso povrnjeno.

S strani državnih svetnikov je bilo tudi izpostavljeno, da ponudniki v razpisni dokumentaciji ali v končnih odločitvah naročnika velikokrat iščejo tudi najmanjše napake, na podlagi katerih lahko izpodbijajo postopek izbire ponudnika in zahtevajo revizijo postopkov. To lahko podaljša postopke izvajanja javnih naročil ali pa naročnik na koncu prisiljen izbrati tudi dražjega ponudnika. Poudarjeno je bilo, da manjše napake ne bi smele biti razlog za razveljavitev razpisov. S strani Državne revizijske komisije je bilo pojasnjeno, da se je zakonodaja na področju javnega naročanja v preteklih letih spreminjala, naročnik nebistvene in očitne napake lahko spregleda in zaradi nebistvenih očitnih napak v ponudbah Državna revizijska komisija po načelu torej običajno ne razveljavi postopka javnega naročila, prav tako pa naročnik ni dolžan izbrati naslednjega najugodnejšega ponudnika, če je seveda ekonomsko neugoden ali kako drugače neustrezen. No, in ker je v Komisiji za državno ureditev tudi precej, mislim veliko predstavnikov lokalnih interesih, je bilo izpostavljeno tudi bom rekel, vprašanje glede deleža revizij, ki so povezane z javnimi naročili v lokalnih skupnostih. In tukaj nam je bilo pojasnjeno, da so lokalne skupnosti sicer med naročniki na tretjem mestu po številu prejetih revizij, takoj z organi Republike Slovenije in javnimi zavodi kot so bolnišnice, zdravstveni domovi in tako dalje. Vendar to ne pomeni, da imajo lokalne skupnosti ali javni zavodi premalo znanja za vodenje javnih naročil, ampak gre za naročnike, ki imajo veliko število javnih naročil in seveda posledično temu tudi več zahtevkov. Sicer pa, saj pravim, kot sem uvodoma povedal, delo, predstavitev in pa poročilo samo je bilo ocenjeno zelo dobro. Hvala.