Hvala za besedo. Spoštovana predsedujoča, poslanke, poslanci in ostali prisotni, posebej dobrodošel še nov poslanec!

Zdaj s strani Ministrstva za javno upravo bom kar kratek, vsaj uvodoma. Ocenjujemo, da je letno poročilo Državne revizijske komisije dobro pripravljen dokument, ki kot tak vsebuje pač vse potrebne in tako statistične kot vsebinske podatke za celovito seznanitev s stanjem na področju revizijskih postopkov javnih naročil v Sloveniji. Zdaj namen poročila je gotovo tudi, da se zainteresirana javnost seveda seznani s stanjem, naročnikom kot takim pa omogoča tudi nek krovni vpogled v prakso Državne revizijske komisije, katere sicer vse odločitve so tako transparentno objavljene na njihovi spletni strani, dostopne pa tudi preko dosjeja posameznega postopka na portalu javnih naročil, ki ga imamo mi. Kot tako ministrstvo seveda na letno poročilo nima nekih vsebinskih pripomb. Naj pa izpostavim, da je po našem mnenju stanje na področju pravnega varstva v Sloveniji na tem področju dobro urejeno se pa, če smem, zelo strinjam s predsednikom komisije, da nujno potrebujemo stabilno zakonodajno oziroma regulativno okolje. Torej, še enkrat poudarjam, ministrstvo in državna revizijska komisija dobro sodelujemo, tako kot že omenjeno tudi njihovi predstavniki redno sodelujemo z njihovimi predstavniki seveda redno sodelujemo pri strateških razvojnih delavnicah in aktivnostih, ki jih organizira MJU sodelujemo tudi pri pripravi različnih zakonodajnih sprememb na področju. Naj omenim lansko leto recimo je bila pripravljena novela Zakona o javnem naročanju 3D, pripravljali so se tudi interventni zakoni zaradi, saj vemo pač, ujm in naravne nesreče avgusta. Tako da, to je, se mi zdi, pomemben poudarek. Zdaj, da ne bom še enkrat ponavljal statističnih podatkov, ki so bili že seveda navedeni in so v poročilu. Bi pa mogoče kot zanimivost omenil vseeno, da lani med vlagatelji zahtevkov za revizijo ni bilo zagovornikov javnega interesa. To so denimo Računsko sodišče, javna agencija za varstvo konkurence ali KPK. In glede na dejstvo, da je bilo pač kot že omenjeno lani le ena tožba v upravnem sporu in da se pač v razmislek morda predlaga, da bi to morda premislili, je naše stališče, da je uvedba upravnega spora v postopkih javnega naročanja bila namenjena seveda najtežjim pravnim dilemam tudi s ciljem poenotiti prakso Državne revizijske komisije. Oba ta dva cilja pa sta po naši oceni tudi uspešno dosežena. Kot tudi komisija sama v poročilu navaja, saj ta praksa različnih senatov, ki so bili, poenotila. Temu so seveda posvetili tudi pozornost. Verjamemo in stojimo na tem, da je prednost slovenskega sistema revizije postopkov javnega naročanja ravno v tem, da dejansko sploh primerjalno z drugimi članicami EU zelo hiter in učinkovit sistem pravnega varstva. Tako da tega z uvedbo samega upravnega spora o tem nismo želeli spremeniti, hkrati pa vseeno ponuditi seveda možnost tudi sodnega varstva v najtežjih pravnih primerih, ki jih očitno veliko ni. Kot že omenjeno, tudi najpogostejši prekrški se kar ponavljajo. S strani ministrstva tudi seveda to naslavljamo z rednimi usposabljanji. In tu moram pohvaliti svoje kolege na ministrstvu, še posebej v luči lanske, tudi nesreče in potem interventnega zakona, ki se je takrat, res smo se, so se, smo se hitro obrnili, pripravili vsem naročnikom smo pač, verjamem, da tudi na ta način pomagali k čim hitrejši vsaj intervencijski sanaciji.

Tako da morda, če se še sam dotaknem tudi obravnave poročila v Državnem svetu. Tu nekih posebnih opazk, vsebinskih, pravzaprav ni bilo, tako da tudi sam ne bi v tej točki se spuščal v to ali pa komentiral. In toliko za enkrat. Najlepša hvala.