Hvala lepa za besedo, gospod predsednik.

Poslanke in poslanci, zagovornik načela enakosti, lep pozdrav!

Komisija za socialno varstvo, delo, zdravstvo in invalide se je z rednim letnim poročilom zagovornika načela enakosti seznanila na 27. seji 9. maja letos. Seznanili smo se tako z mnenjem pristojnega Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti kot tudi s stališčem Sveta za invalide Republike Slovenije, ki se redno seznanja z delom zagovornika in z zanimanjem spremlja in podpira njegove aktivnosti. Svet za invalide priporoča zagovorniku... Priporočila zagovornika prepozna kot izjemno pomembna za uresničevanje pravic invalidov, prav pa tudi kot pokazatelj očitnega razkoraka med zapisanimi in dejanskimi pravicami ne samo invalidov, ampak vseh posameznikov v družbi. Število neuresničenih priporočil pa kaže tudi na to, da v družbi pri odločevalcih še vedno ni ustrezno prepoznano, kaj je diskriminacija.

Komisija je bila seznanjena tudi s stališčem Nacionalnega sveta invalidskih organizacij, ki je leto 2023 izpostavilo kot posebno leto. Slovenija je namreč lani obeležila 15. obletnico ratifikacije konvencije o pravicah invalidov, zato je bila s tega vidika odločitev zagovornika, da v rednem letnem poročilu nameni več pozornosti diskriminaciji invalidov po ocenah Nacionalnega sveta invalidskih organizacij na mestu.

Komisija je za govorniku izrekla pohvale za opravljeno delo v lanskem letu, pa tudi za pripravo letnega poročila, ki je vsebinsko bogato in dobro oblikovano na način, da bralcu daje osnovne ključne informacije, hkrati pa mu omogoča še dodatno bolj poglobljeno analizo posameznih elementov. Komisija v svojem mnenju poudarja, da je neenakost v družbi še vedno prisotna na različnih nivojih in v različnih segmentih družbe. Med drugim zajema tudi geografsko komponento, saj se na geografsko bolj oddaljenih področjih od centra dela Slovenije na enakost še bolj očitno kaže in občuti.

Z namenom boljše seznanitve z delom in pristojnostmi zagovornika ne glede na lokacijo prebivanja posameznika je zato komisija zagovorniku predlagala, da razmisli o ponovni uvedbi dneva odprtih vrat v vsaki od slovenskih regij, čeprav se zavedamo njegovih finančnih, kadrovskih in časovnih omejitev v tem oziru.

Posebej smo izpostavili tudi svetovalno vlogo zagovornika, ki lahko posameznikom, ki se čutijo diskriminirani, pojasni širšo sliko in poda razlago, ali se njihov primer lahko obravnava kot diskriminacijo ali ne. Včasih zadošča že to, da se zagovornik obrne na posamezni državni organ ali ustanovo z željo po pojasnilih in s tem opozori na nujnost slednje načelu enakosti v družbi.

Kot nujno smo prepoznali tudi opolnomočenje državljanov z znanjem o diskriminaciji in ozaveščanju državnih organov o diskriminaciji. To, da se državni organi na zagovornikova priporočila, razen redkih izjem, sploh ne odzivajo, je po naši oceni nesprejemljivo.

Komisija izpostavlja tudi področje invalidskega varstva na katerem se v zadnjih petih letih opaža kar nekaj pozitivnih premikov, kljub temu pa določila konvencije o pravicah invalidov v določenem delu ostajajo neizpolnjena. Invalidi smo v 15 letih od ratifikacije konvencije postali tudi sami bolj aktivni in bolj glasni, zahtevamo svoje pravice. Vprašanje dostopnosti javnega prostora in stavb je eden od predpogojev, da se lahko invalidi aktivno vključujemo v družbo, predvsem v izobraževalni sistem. Izobrazba namreč za invalide predstavlja temelj za zagotovitev eksistence, saj ustrezna izobrazba odpira vrata na trg dela in do zaposlitve. Podatek, da je le 25 srednjih šol prilagojenih za gibalno ovirane invalide, s tega vidika ni prav spodbuden za našo državo. Dejstvo je, da so se 2025 izteče rok iz Zakona o izenačevanju možnosti invalidov za prilagoditev vseh objektov v javni rabi, nemoten dostop invalidov do javnega prevoza pa bi moral biti zagotovljen že v letu 2023. Na obeh teh področjih se je šele sedaj dobro začelo iskati konkretne rešitve. Tudi zaradi tega že zdaj napovedujemo posvet v Državnem svetu na temo mobilnosti in spletne dostopnosti za invalide, ki bo 14. oktobra 2024. Posvet bo naša komisija soorganizirala z Geodetskim inštitutom Slovenije ter Nacionalnim svetom invalidskih organizacij Slovenije, zato vabljeni že sedaj k udeležbi.

Komisija je v zvezi z zagovornikovim poročilom razpravljala tudi o možnosti krepitvi njegovih pristojnosti. Na primer z možnostjo izrekanja sankcij v primeru ugotovljenih kršitev ali neupoštevanja njegovih priporočil ter z izvajanjem storitev alternativnega reševanja sporov. Za večje premike na tem področju bi bilo sicer po oceni komisije treba predhodno v družbi doseči višjo raven razumevanja posledic diskriminacije ter določeno stopnjo zrelosti družbe, česar očitno še nismo dosegli.

Komisija tudi letos, tako kot vsa pretekla leta, zagovorniku v prihodnje želi uspešno delo in upa na dobro sodelovanje pri skrbi za zaščito vseh, ki so na tak ali drugačen način izpostavljeni diskriminaciji.

Spoštovani poslanke in poslanci, ostali, hvala lepa za vašo pozornost!