Hvala gospod predsednik.

Spoštovani poslanke in poslanci, spoštovani zagovornik z ekipo! Hvala za to izčrpno predstavitev danes!

Torej danes obravnavamo že 8. redno letno poročilo zagovornika načela enakosti, torej za leto 2023. Poročilo, ki nam tako kot vsako leto nudi sistematičen pregled njegovega, s tem pa tudi našega dela na področju varstva pred diskriminacijo. Na Ministrstvu za delo navkljub ali pa ravno zaradi, v njem vsebovane kritike poročilo pozdravljamo, saj predstavlja pomemben vir informacij o diskriminaciji in s tem tudi priročnik za naše nadaljnje delo. Seveda nam vse tiste rdeče pike v poročilu niso v ponos, a jih lahko razumemo tudi kot markacije, ki nam kažejo pot, kaj vse je treba še storiti, da bomo lahko trdili, da živimo v družbi, ki se de facto drži načela enakosti. Na ministrstvu ugotavljamo, da zagovornik ostaja izjemno pomemben deležnik na področju antidiskriminacijskih politik, izvaja raznolike aktivnosti, med katerimi pomemben del pripada svetovanju, izobraževanju, ozaveščanju o diskriminaciji, kar je poleg opozarjanja na sistemske pomanjkljivosti pomembna naloga organa za enakost. Pravkar sprejeta direktiva oziroma Direktivi o standardih za organe za enakost vzpostavlja posodobljen pravni okvir za delovanje zagovornika in s tem tudi priložnost za določene izboljšave, čeprav ima Slovenija to področje že urejeno na zelo visoki ravni. Zagovornik načela enakosti je namreč povsem samostojen organ. Njegovo delovanje je neodvisno tako od vlade kot od drugih institucij. Prav tako opravlja že vse naloge, ki jih predvideva direktiva, od svetovanja in informiranja do ozaveščanja, ugotavljanja diskriminacije kakor tudi različnih možnosti udeležbe v sodnih postopkih. Da ima svetovanje in informiranje na področju diskriminacije veliko vlogo, kaže tudi podatek, da je skoraj 80 odstotkov zadev pri zagovorniku zaključenih na ta način. Kar pomeni, da se že s tem lahko prepreči in tudi odpravi ravnanja, ki bi lahko pomenila diskriminacijo. Zagovornik si, če je možno, ves čas postopka prizadeva za sporazumno rešitev zadeve s poravnavo, kar je s stališča žrtev diskriminacije gotovo najbolj optimalna rešitev. Seveda pa vedno ostaja prostor za izboljšave sistema. Takšen primer je zagotovo učinkovitost v primerih ugotovljene diskriminacije, saj je zagovornik vezan na sodelovanje posameznih inšpekcij. Tudi v odmevnih primerih, kot je na primer problem nižanja božičnice, zaradi odsotnosti z delovnega mesta zaradi starševstva, nosečnosti in zdravstvenega stanja, kjer je zagovornik že nekajkrat ugotovil diskriminacijo, se praksa spreminja zelo počasi. Glede na to, da je zagovornik institucije, ki se ukvarja samo z diskriminacijo in ima visoko strokovno znanje na tem področju, je treba zagotoviti, da bodo njegove odločitve upoštevane, kar je tudi zahteva omenjenih direktiv. S stališča sistemske ureditve so, kot rečeno, pomembna tudi priporočila, ki jih zagovornik naslavlja na državne organe, ki pripravljajo oziroma izvajajo zakonodajo. Če se na tej točki torej vrnem na rdeče pike iz poročila, ki se neposredno nanašajo na Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Glede dodatka za pomoč in postrežbo pripravljamo celovito ureditev dodatka v Zakonu o starševskem varstvu in družinskih prejemkih, kjer bomo dodatek praviloma uredili v treh višinah, odvisno od zdravstvenega stanja in potreb posameznega otroka hkrati moramo posodobiti seznam bolezni in kriterije v pravilniku. Glede mirovanja poklicnega zavarovanja poudarjam, da smo v obdobju zadnjega leta intenzivno pripravljali in usklajevali spremembe na področju pokojninske zakonodaje in da bomo potrebne spremembe oziroma to priporočilo obravnavali skupaj z ostalimi spremembami, o katerih bo kmalu razpravljal tudi Ekonomsko socialni svet. Glede moških žrtev nasilja v družini opozarjam, da nov nacionalni program preprečevanja nasilja v družini in nad ženskami, ki ga je ta Vlada sprejela po 15 letih, zajema tudi ukrepe za varstvo moških žrtev nasilja v družini. Glede Zakona o osebni asistenci pojasnjujem, da so bila priporočila dana kot pripombe na osnutek novega Zakona o osebni asistenci, ki je bil posredovan v javno obravnavo konec meseca septembra 2023, zato so priporočila, ki se nanašajo na to besedilo nekoliko neaktualna. Tekom javne obravnave smo na ministrstvu prejeli več kot 2 tisoč 500 pripomb. Pripombe smo skrbno preučili in pripravljamo novo besedilo Zakona o osebni asistenci, kjer bomo priporočila v največji možni meri upoštevali, verjetno pa to ne bo pa verjetno ne bo mogoče upoštevati vseh. Del ureditve, denimo glede zgornjega starostnega praga, bo seveda odvisen tudi od odločitve Ustavnega sodišča. S priporočilom v zvezi s spodnjim pragom pa ima ministrstvo nekoliko drugačno stališče. Glede delovanja in financiranja vseh organizacij ljudi z invalidnostmi pojasnjujem, da se priporočilo nanaša na Predlog zakona o spremembah Zakona o invalidskih organizacijah, ki je v zakonodajnem postopku in je splošne narave ter se nanaša na širšo ureditev delovanja in financiranja vseh invalidskih organizacij in ne neposredno na Nacionalni svet invalidskih organizacij, katerega financiranje ureja novela. Torej, novela ne posega v sam sistem na tak način, zato je lahko priporočilo kvečjemu predmet naslednje spremembe zakona, ki bo potrebovala bistveno širšo razpravo in širši družbeni kontekst v sektorju oziroma v družbi. Glede Pravilnika o minimalnih zahtevah za dostopnost blaga in storitev pojasnjujem, da je Slovenija na podlagi leta 2019 sprejete direktive o zahtevah glede dostopnosti za proizvode in storitve sprejela Zakon o dostopnosti do proizvodov in storitev za invalide, ki bo v celoti začel veljati 28. junija 2025.

Glede prostorske dostopnosti vseh objektov v javni rabi pojasnjujem, da je v okviru ciljnega raziskovalnega projekta Urbanistični institut Slovenije med leti 2019 in 2021 za naše ministrstvo izvedel projekt Dostopnost objektov v javni rabi za potrebe invalidov. V januarju je ministrstvo z inštitutom sklenilo pogodbo o sodelovanju in se dogovorilo, da se vzpostavi univerzalna metodologija ocenjevanja dostopnosti z možnostjo samo ocene posameznega objekta. Ob sprejetju predlaganega standarda preprostega popisa, ki bo namenjen vsem, ki bodo želeli sami popisati dostopnost svojih objektov in njihovo dostopnost prikazati na spletnem portalu. Dogovorili smo se tudi za vzpostavitev nacionalne svetovalne informacijske točke, ki bo na enem mestu ponujala celostne informacije, gradiva in podatke za pomoč in svetovanje glede obveznosti zagotavljanja dostopnosti objektov v javni rabi za invalide, kjer bo zaposlen arhitekt. Kot strokovna pomoč je na informativni točki zaposlen torej arhitekt, se opravičujem, informativna točka ima vzpostavljeno tudi telefonsko številko in e-naslov. Cilj pa je zagotoviti kakovostno svetovanje in pomoč, ki bo obsegala širok spekter tem, vključno s pravnimi zahtevami, tehničnimi smernicami in najboljšimi praksami za izboljšanje dostopnosti. Toliko pojasnil z moje strani.

Naj zaključim, da se na našem ministrstvu zavedamo, da se vsak lahko znajde v situaciji, ko je deležen manj ugodne obravnave ali nadlegovanja zaradi določene osebne okoliščine, a tega pogosto ne vemo, dokler se ne zgodi prav nam. Zato je zagovornik strukturno izjemno pomemben organ, saj opozarja na diskriminacijo, ki se dogaja drugim, praviloma šibkejšim in bolj marginaliziranim skupinam katerih glas je prepogosto preslišan.

Hvala lepa.