Hvala lepa.

Spoštovana gospa predsednica, predstavnice in predstavniki Vlade, dragi kolegice in kolegi!

Slovenski ribiči so verjeli v državo, v državo Republiko Slovenijo, ker so verjeli v državo, so oglobljeni. Upam, da še verjamejo v državo Republiko Slovenijo. Na obali med drugim tudi slišimo, da bi ribiči morali odškodninsko tožiti Republiko Slovenijo zaradi zavajanja glede meja naše suverenosti. Država je ribičem, ribičem, slovenskim ribičem, ves čas ponujala pomoč. Te novele zakona, ki je, žal, padel na odboru, in tudi vladnega, ki je zdaj menda že v naši hiši, ne bi bilo, če ne bi bilo odločitve Evropskega sodišča za človekove pravice. To ni sodba in tudi ni sodba velikega senata, da ribičem država zagotavlja pomoč, je Državni zbor zapisal že davnega leta 2017, novembra 2017 je bil sprejet, je namreč temeljni osnovni Zakon o ureditvi določenih vprašanj zaradi končne razsodbe Arbitražnega sodišča na podlagi Arbitražnega sporazuma med Vlado Republike Slovenije in Vlado Republike Hrvaške. V 21. členu smo med drugim zapisali, da država, da nudi Republika Slovenija pravno pomoč ribičem, pravno pomoč. Zdaj se sprašujemo, ali je v tem primeru, ko so ribiči na ESČP bili poraženi, država Slovenija res nudila učinkovito pravno pomoč. Preden nadaljujem, bi pa želel, da se najbrž vsi zavedamo, da tukaj govorimo ne samo o slovenskih ribičih, ampak o eminentnem, zelo kompleksnem zunanjepolitičnem vprašanju. In ko govorimo o zunanjepolitičnih vprašanjih, se je do sedaj pokazalo, da je dobro, da so seje zaprte za javnost. Zakaj? Tisti, ki so nas poslušali, najbrž tudi Hrvati, pa tudi slovenski ribiči, so, prvič, slovenski ribiči žalostni, Hrvati pa se nam najbrž smejijo. Ker to, kar smo slišali, je dejansko pokazalo, predvsem s strani koalicije, nepoznavanje celotnega sprejemanja arbitražnega sporazuma. Bolje bi bilo, da bi se imenoval sporazum o arbitraži. Nekdo je celo rekel, poslanka je rekla, da je arbitražni sporazum določil mejo - res, res, blamaža totalna. In v nadaljevanju, ne želim biti populist, ampak s prstom pa res kažem na to in se sprašujem, ali je država v pravnem smislu dovolj pomagala slovenskim ribičem, ko so šli na Evropsko sodišče za človekove pravice. To ni kritika odvetnice slovenskih ribičev, ampak tukaj sem kritičen do države. V bistvu slovenska pravna stroka govori o nedopustnosti pritožb slovenskih ribičev proti Hrvaški. Slovenski ribiči so lahko razumno predvideli, da bodo njihova ravnanja v spornih vodah pomenila manjše kršitve po veljavni hrvaški zakonodaji. Tako je zapisalo Evropsko sodišče za človekove pravice, ko je pritožbe slovenskih ribičev zaradi zatrjevane kršitve 7. člena Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin s strani Hrvaške po točki a tretjega odstavka 35. člena evropske konvencije 16. aprila letos razglasilo za nedopustne, ker je ocenilo, da so očitno neutemeljene. Mi smo že malo pozabili, da je Evropsko sodišče za človekove pravice ugotovilo, da Hrvaška ostro izpodbija uporabo in veljavnost omenjene arbitražne razsodbe, saj je 30. julija 2015 Slovenijo obvestila, da je arbitražni sporazum odpovedala. Nisem odvetnik Hrvatov, nisem, ampak tukaj se vidi, da smo dejansko na nek način prevarali slovenske ribiče kot država, kljub temu, da v zakonu piše, da jim bo država na pravnem področju pomagala. Mi smo seveda na odboru to novelo zakona podprli. Žal smo bili prekratki, kot se reče, na opozicijski strani. Nekaj pa je že zelo signifikantno, namreč, včeraj so sredstva javnega obveščanja poročala, da ribiči z vladnim zakonom niso zadovoljni. Torej, malo se je treba zbrati.

Pa lep vikend!