Hvala lepa za besedo. Spoštovana podpredsednica, spoštovana generalna državna tožilka, spoštovane poslanke in poslanci ter ostali vabljeni!

Ministrstvo ugotavlja, da je skupno poročilo o delu državnih tožilstev za leto 2023 pripravljeno skladno z določili Zakona o Državnem tožilstvu in pravilnika o obliki Letnega poročila o poslovanju državnega tožilstva. Skupno poročilo predstavlja pomemben akt tudi za ministrstvo, ker ponuja izhodišča za nadaljnje delo ministrstva na področju pravosodne uprave, zagotavlja materialnih in organizacijskih pogojev za delo tožilstva, kot tudi v delu priprave zakonodajnih sprememb. Vrhovno državno tožilstvo Republike Slovenije tudi v letošnjem skupnem poročilu izraža potrebo po spremembi Pravilnika o obliki letnega poročila o poslovanju državnega tožilstva, ki bi skupno, da bi skupno poročilo postalo krajše, predvsem pa bolj pregledno in bi se vanj vključili tudi podatki o oblikah kriminalitete, ki sedaj niso zajete. Skupno poročilo je namreč pripravljeno na 246 straneh, kar je celo nekoliko več kot v lanskem letu. Ministrstvo je z zadevno problematiko obsežnosti skupnega poročila seznanjeno in bo na pobudo Državno tožilskega sveta z dne 15. maja 2024 ustanovilo delovno skupino, v kateri bodo predstavniki ministrstva, Državnega tožilstva in Državno tožilskega sveta. Delovna skupina bo z namenom sistemske uskladitve podatkov v strateških aktih Državnega tožilstva pripravila evalvacijo in spremembe Pravilnika o obliki letnega poročila o poslovanju Državnega tožilstva in Pravilnika o obliki in navodilu za pripravo letnega programa dela državnega tožilstva, kar bo posledično zagotovilo, da bo skupno poročilo kvalitetnejše, preglednejše, predvsem pa bolj razumljivo javnosti. Glede poslovanja Državnega tožilstva v letu 2023 je mogoče ugotoviti, da se pripad zadev v primerjavi z zadnjimi leti povečuje. Skupno je bilo prejetih čez 27 tisoč ovadb, kar pomeni, da je bil pripad na ravni države v primerjavi z letom 2022 večji za več kot 10 odstotkov in se vrača na raven pred epidemijo covid-19. Razlog je med drugim tudi večje število storilcev kaznivega dejanja prepovedanega prehajanja državne meje po 308. členu KZ1 zaradi ukinitve schengenskega režima na naši južni meji. Posledično se je povečalo tudi število teh zadev v dežurni službi in pripornih zadevah. Prav tako bo treba spremljati trend povečanja števila ovadb zoper mladoletnike, saj je pripad največji v zadnjih petih letih. Državna tožilstva so ob skrajni optimizaciji delovnih procesov rešila več zadev kot leto prej, vendar kljub temu pripad ni bil povsem obvladovan. Dinamika pripada in reševanje zadev izkazuje, da je bila stopnja obvladovanja pripada 95,2 odstotna. Prav tako se je glede na leto 2022 za več kot 10 odstotkov povečalo število nerešenih ovadb in je najvišje od leta 2019. Pozitivno je, da so bile obremenitve najbolj obremenjenih državnih tožilstev zaznane in da je bilo po odredbi takratnega generalnega državnega tožilca na manj obremenjena tožilstva prenesenih kar 490 spisov. Državna tožilstva so v letu 2023 nekoliko manj se posluževala tudi alternativnih oblik kazenskega pregona. A je kljub temu zaznano povečanje števila postopkov poravnavanja. Ministrstvo poudarja tudi pomen izvajanja nadzorstvenih pregledov in doslednejšega vlaganja nadzorstvenih pritožb s strani državnih tožilcev po Zakonu o varstvu pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja. Kot pozitivno je izpostaviti, da ostaja delež obtoževanja ustaljen na ravni prejšnjih let, da uspeh obtoževanja oziroma obsodilnih sodb za 88 odstotkov presega ciljno vrednost 80 odstotkov in je primerljiv z deležem iz leta 2022 ter da je v primerjavi z letom 2022 na vseh državnih tožilstvih opazno izboljšanje vrednosti glede denarnih in pogojnih kazni, saj se povečuje število izrečenih denarnih kazni. Pomemben je tudi podatek, da so državni tožilci sami rešili 71,6 odstotka vseh prejetih ovadb, torej brez obremenjevanja sodišč z vsebinskim odločanjem na glavnih obravnavah. Če k temu upoštevamo še pravnomočne kaznovalne naloge, sklenjene sporazume o priznanju krivde in priznanja krivde na predobravnavanih narokih so morala sodišča vsebinsko odločati le v 10 odstotkih vseh prejetih ovadb na državnih tožilstvih, kar je zelo pomembno z vidika razbremenitve sodstva.

Poročilo kot razlog za nedoseganje pričakovanih rezultatov izpostavlja predvsem pomanjkanje kadrovskih virov na določenih državnih tožilstvih in dolgotrajnost razpisnih postopkov, pri čemer Vrhovno državno tožilstvo Republike Slovenije v skupnem poročilu kot zelo pozitivno ocenjuje, da je Vlada Republike Slovenije upoštevala izražene kadrovske potrebe državnega tožilstva in razpise za nova državnotožilska mesta ter redno in ažurno izvajale imenovanja državnih tožilcev po končanih izbirnih postopkih.

Aktualna Vlada Republike Slovenije je namreč takoj po nastopu svojega mandata odpravila blokado imenovanja državnih tožilcev, prav tako je prišlo do povečanja skupnega kadrovskega načrta državnega tožilstva za leto 2023 in 2024. Vlada republike Slovenije, je tako od leta 2022 do današnjega dne imenovala 64 državnih tožilcev. Na ministrstvu za pravosodje pa so trenutno v različnih fazah v teku še postopki za 38 državnotožilskih mest, od tega 18 za okrajnega državnega tožilca, kar pomeni, da bo na državnih tožilstvih prišlo tudi do nominalnega povečanja števila državnih tožilcev. Tudi na državnih tožilstvih, ki so v poročilu posebej izpostavljena, da se soočajo z največjo kadrovsko problematiko. Ministrstvo si prizadeva za rešitev kadrovske problematike državnih tožilstev in bo tudi v luči starostne strukture državnih tožilcev ob spremembi Zakona o državnem tožilstvu v drugi polovici leta, vključilo oziroma obravnavalo vsebine, ki bodo naslavljale optimizacijo in racionalizacijo postopkov imenovanj in napredovanj državnih tožilcev ter postopkov za prenehanje državno tožilske funkcije.

Ministrstvo izraža pričakovanje, da bo s popolnitvijo državnotožilskih mest državnotožilska organizacija kot celota in tudi posamezna državna tožilstva, kjer prihaja do negativnih trendov, dosegala pozitivne rezultate poslovanja. Poleg ureditve plačnega sistema in ustrezne finančne stimulacije si je z zagotavljanjem prepoznavnosti, pomena vloge in dela državnega tožilca v javnosti potrebno prizadevati tudi za pridobivanje mladega kadra, da se bodo za ta poklic odločali tudi tisti na začetku svoje kariere in da bodo ostali in nadaljevali delo v okviru državnotožilske organizacije.

Ministrstvo v okviru finančnih zmožnosti in prioritet rešuje prostorsko problematiko in zagotavlja ustrezne razmere za delo državnih tožilstev. V letu 2023 so potekale aktivnosti na tem področju za večino državnih tožilstev. Poteka tudi obnova voznega parka in nabava novih vozil. Ministrstvo obnavlja vozni park državnih tožilstev v skladu z metodologijo postavitve prioritet dodelitve službenih vozil pravosodnim organom, ki določa, da se vsakemu organu v tekočem letu lahko dodeli eno vozilo.

Tudi Vrhovno državno tožilstvo Republike Slovenije v skupnem poročilu izpostavlja, da je ministrstvo državnim tožilstvom v zadnjih letih, s sistematičnim in doslednim rednim letnim menjavanjem starih vozil z novimi, zagotovilo veliko izboljšanje voznega parka. Ministrstvo je tako v letu 2023 za najemnine, investicijsko vzdrževanje prostorov, nakup opreme in vozil namenilo nekaj več kot 1,6 milijona evrov. Prav tako je v zadnjih letih potekala intenzivna posodobitev informacijske tehnologije na državnih tožilstvih. Ministrstvo je tako v letu 2023 za nakup tehnične opreme preračunalniki, prenosniki, strežniki namenilo skoraj 240000 evrov z DDV-jem, skupaj s stroški za vzdrževanje IT opreme in stroški nakupa licenčne programske opreme, pa nekaj več kot 712 tisoč evrov z DDV. V letu 2023 sta ministrstvo in Vrhovno državno tožilstvo tesno sodelovala tudi pri izvajanju načrta za okrevanje in odpornost, ki ga je Evropska komisija ustanovila za pomoč državam članicam za lažje okrevanje po epidemiji. VDT ima v načrtu za okrevanje in odpornost dva projekta, in sicer virtualni pomočnik v vrednosti 1,48 tisoč 136,18 evrov in zelena sejna soba v vrednosti 300 tisoč 92,68 evra.

V okviru projekta Virtualni pomočnik se bo izvedlo uvajanje umetne inteligence v podporo delu državnih tožilcev. V okviru projekta Zelena sejna soba pa je predvidena zagotovitev manjkajočih komunikacijsko tehničnih orodij za sodelovanje na daljavo. V letu 2023 je bila za oba projekta izdelana investicijska dokumentacija.

Izpostaviti je tudi, da je v praksi dobro zaživela Hiša za otroke. Razgovori z otroki so izvedeni strokovno in v skladu s protokolom za opravo forenzičnega intervjuja, izvedejo se hitro, drugim udeležencem pa je omogočen dostop tudi po videopovezavi. Obravnava otrok v Hiši za otroke pa tudi bistveno prispeva k odpravi sekundarne viktimizacije otrok ter omogoča kakovostno in učinkovito sodelovanje drugih strank in vključenih deležnikov. Izkušnje staršev in otrok, ki so bili zaslišani v Hiši za otroke pa so zelo pozitivne. Na zakonodajnem področju so bile v letu 2023 izvedene številne aktivnosti s sodelovanjem Državnega tožilstva z ministrstvom. Na kratko bi se opredelila do nekaterih normativnih vsebin, ki so v skupnem poročilu posebej izpostavljene in sodijo v pristojnost ministrstva. Glede Urada za odvzem premoženjske koristi ARO in Urada za upravljanje zavarovanja in odvzetega premoženja AMO se strinjamo, da sta nujno potrebna. V ta namen je ministrstvo v decembru 2023 ustanovilo operativno delovno skupino, katere naloga je, da pripravi usklajen predlog vzpostavitve centralnih organov s pristojnostmi na področju iskanja in odvzema premoženja ter na področju upravljanja premoženja nezakonitega izvora. Delovna skupina obravnava problematiko na rednih mesečnih sestankih, konec maja pa je potekalo večdnevno intenzivno delo na pripravi pravnih podlag. Ocenjujemo, da je bil na tem področju narejen korak naprej. Glede stališča Vrhovnega državnega tožilstva, da je šesturni rok določen v 149. členu ZKP za zadržanje in privedbo z maksimalnim podaljšanjem za 12 ur, za izvedbo zaslišanj prič v okviru nujnih preiskovalnih dejanj v postopkih, ki se nanašajo na kaznivo dejanje prepovedanega prehajanja meje po 308. členu KZ1 občutno prekratek je problem naslovljen s predlogom novele ZKPP, rešitev pa je usklajena z Vrhovnim državnim tožilstvom in policijo. Tako bo šesturni rok iz prvega odstavka 149. člena ZKP mogoče podaljšati na 24 ur. Pri čemer imajo v času zadržanja vse pravice, ki takšnemu ukrepu pritičejo. Da bi še dodatno pospešili postopek, pa dopuščamo tudi možnost tolmačenja preko videokonference, saj gre praviloma za osebe, ki ne govorijo slovensko. Predlog ZKP je prejšnji teden že prestal obravnavo na Odboru za pravosodje. V zvezi s predlagano dekriminalizacijo bagatelnih kaznivih dejanj oziroma njihovo opredelitvijo za prekrške velja izpostaviti izrazito negativne izkušnje več tujih držav, pri katerih je nedomišljena dekriminalizacija vodila do resnih kršitev javnega reda in povečanja tovrstnih kaznivih dejanj, s čimer je bila povzročena resna škoda kazensko pravnemu sistemu. Opredelitev nekaterih kaznivih dejanj za prekrške bi sicer razbremenila državna tožilstva, vendar pa bi dodatno obremenila policijo torej sama po sebi ne bi vodila k sistemski rešitvi problema. Ministrstvo pozdravlja, da je državna tožilska organizacija v letu 2023 ob angažiranosti vodij Državnih tožilstev in državnih tožilcev ter z optimizacijo poslovnih procesov leto zaključila uspešno in stabilno ter so bile naloge izvedene strokovno. Ministrstvo ocenjuje, da je sodelovanje z državnim tožilstvom dobro tako na področju priprav in usklajevanj predpisov kot tudi pri drugih odprtih vprašanjih. Za tako dobro sodelovanje si bomo prizadevali tudi v prihodnje. Hvala lepa.