Hvala za besedo. Kot prvo, državno tožilski svet ocenjuje, da je skupno poročilo po vsebini in obliki sestavljeno v skladu s pravilnikom o obliki letnega poročila o poslovanju državnega tožilstva, hkrati pa opozarjamo na nujnost spremembe navedenega pravilnika, saj je skupno poročilo preobširno, mestoma nepregledno in tudi obremenjeno s posameznimi statističnimi podatki, ki so skorajda neuporabni. Priprave v tej smeri spremembe pravilnika so že stekle, saj se na Ministrstvu za pravosodje ustanavlja delovna skupina, ki bo pač preučila ta pravilnik. Kot naprej, državno tožilski svet meni, da je za nemoteno delovanje državnega tožilstva nujno zagotoviti samostojnost in neodvisnost posameznega državnega tožilstva, to pa ni odvisno zgolj od zakonodaje, temveč je to neobhodno povezano z materialnim položajem državnih tožilcev. In zato tudi tokrat državno tožilski svet ponovno opozarja na nujnost uresničitve odločbe Ustavnega sodišča z dne 1. 6. 2023, kakor tudi dopolnilne odločbe Ustavnega sodišča in sklepa Ustavnega sodišča z dne 30. 5. 2024.

Tako kot v preteklosti ugotavljamo in opozarjamo na izrazito prenizek odstotek zasedenosti državno tožilskih mest. Slednje se je po letu 2015 konstantno zniževal, v letu 22 nekoliko znižal, v letu 23 pa ponovno znižal. To gre velikokrat tudi na račun kandidiranja okrajnih tožilcev v okrožne, zato se zaradi tega se število končni številki ne poveča in mislim, da bo ta problem precej rešen z uvedbo enotnega, enotnega tožilca. Glede neustrezne zasedenosti državnih mest je treba ovrednotiti tudi v povezavi s starostno strukturo državnih tožilcev. Skoraj tretjina tožilcev v tožilski organizaciji je starejša od 55 let. To ni problem, ki bo nastal čez pet ali pa deset let, problemi s tem se s kadrovanjem in nadomeščanjem, se dogajajo že danes. Opažamo, da se na določene razpise za mesta strokovnih sodelavcev ne prijavlja veliko kandidatov oziroma so ti razpisi neuspešni. To je prvo. Drugo je pa tudi, da nam zelo kvaliteten kader odhaja, bodisi s strani strokovnih sodelavcev kot tudi s strani tožilcev. Tako kot generalna, tudi državno tožilski svet poudarja aktivno delovanje državnih tožilcev v razbremenitvi sodišč z ukrepi alternativnega reševanja sporov, odloženih pregonov, sklenjenih sporazumov o priznanju krivde, več kot 70 procentov zadev se je rešilo na ta način in s tem zelo razbremenilo delo sodišč. Hkrati državno tožilski svet podpira prizadevanja vodje državnih tožilcev v smeri dekriminalizacije bagatelnih kaznivih dejanj, saj bi normativne spremembe na tem področju lahko prispevale k učinkovitejšemu koriščenju virov za delo na zahtevnejših zadevah. Izpostavljamo izjemno pomembnost finančnih preiskav s predlogom, da bi bilo nujno treba povečati aktivnosti v smeri zaznave premoženja nezakonitega izvora in s tem okrepiti aktivnosti v smeri povečanja finančnih preiskav, pri čemer je treba povedati, da tožilstvo je organ pregona, in da nezakonito pojav nezakonitega premoženja morajo zaznati v prvi vrsti drugi državni organi, ki so za to usposobljeni, poleg tožilstva seveda. Podpiramo tudi predlog specializiranega tožilstva za ustanovitev enotnega specializiranega sodišča za gospodarska in korupcijska kazniva dejanja. In to, ta predlog, kolikor se spomnim, mislim, da predlagamo vsaj že enih deset let, do tega ni prišlo. Korak naprej k temu, k temu, da bi se prav ti najtežji in najbolj zahtevni postopki hitreje odvili pred sodiščem, bi bilo poleg ustanovitve specializiranega sodišča tudi ukinitev sodne preiskave in uvedba tožilske preiskave. V enem delu imamo že v Zakonu o kazenskem postopku uvedeno kar se tiče dela, ki jih dela evropski, javni, javni evropski tožilec in mislim, da vsaj za te najtežje primere bi bila to praksa, ki jo je bilo treba v prihodnosti preučiti, možnost uresničitve tudi tega predloga. Tako kot je tudi generalna že povedala zaznamo precejšen odmik od pojavnosti pripornih zadev za kaznivo dejanje nezakonitih migracij po členu 308 in tudi pojav porasta medvrstniškega nasilja. Kar se tiče priporov po členu 308. KZ zdaj je treba povedati, da so dejansko storilci, ki jih imamo v priporu največkrat prevozniki, bodisi ti, ki vozijo z avtomobilom, ti, ki peš peljejo, se pravi ti, ki so prav na prvi stopnji kriminalne lestvice. In dejansko s povečanjem kriminalitete, s povečanjem priporom glede na to, da se procesuirajo zgolj ti prevozniki, s tem se ne bo moglo bistveno zajeziti zmanjšanja števila emigracij, ker do organizatorjev glede na število teh prehodov se sploh, pride v zelo redkih, redkih primerih, če tako rečem, bistveno manj kot v preteklosti. Kot je bilo že povedano, kljub povečanemu pripada pripadu, je bil ta reševan z ustrezno visoko stopnjo, to je 95,2 %, kar kaže na stabilnost in strokovnost Državno tožilske organizacije ter državnih tožilcev. In glede na vse navedeno, Državni tožilski svet zaključuje, da so državna tožilstva v letu 32 delovala zakonito, učinkovito in v skladu s sprejeto politiko pregona, ki je bila ustrezno izvajana. Hvala lepa.