Spoštovana podpredsednica odbora, spoštovani poslanci, poslanke, predsednik Državnotožilskega sveta, predstavniki Ministrstva za pravosodje in vsi prisotni!

Sprva bi glede poročila, letnega poročila o delu državnih tožilstev, ki ste ga vsi prejeli, podala prvo splošno oceno, da analiza zbranih podatkov za preteklo leto 2023 in pregled dela državnega tožilstva kot celote, iz predloženega skupnega poročila dokazuje in prikazuje, po mojem mnenju, uspešnost, učinkovitost in gospodarnost državno tožilske organizacije. Zbrani statistični podatki namreč izkazujejo, da smo kljub kadrovski stiski na tožilstvu leta 2023 zaključili uspešno in v okviru vseh zastavljenih ciljev. Dovolite pa mi, da vam sprva pojasnim posamezne segmente oziroma kako se ugotavlja ocena uspešnosti delovanja državno tožilske institucije kot celote. Ta se namreč izvaja preko ugotavljanja izpolnjevanja treh ključnih načel, ki jih s svojim delom zasledujemo. In sicer to je prvo načelo učinkovitosti, ki nam izkazuje, kako smo pridobili največ iz razpoložljivih virov za čim večji učinek glede na količino dela, kakovost dela in porabljen čas, ki smo ga za to potrebovali. Nato iz načela uspešnosti, ki ga pregledujemo s strani uresničevanja ciljev in doseganja načrtovanih rezultatov in načela gospodarnosti, ki nam kaže kako smo bodisi zmanjševali stroške ali pa ostali pri porabi v okviru načrtovanega. Tu bi seveda dodala še četrto pomembno točko, ki pa je kakovost dela, torej ne samo kvantiteta, temveč tudi kvaliteta dela, ki pa se predvsem navzven in v bistvu presoja posredno z uspešnostjo v sodnih postopkih, ki se najbolj rezultira v pridobljeni procentu obsodilnosti oziroma v procentu teh obsodilnih sodb. V preostalem pa to kakovost dela, to se pravi dela, ki ga ne prepustimo v zadevah na sodišče, pa z notranjimi nadzori, ki potekajo na tožilstvu po posebnih pravilih. Zdaj, vrednotenje dela je tako bistveno, upoštevaje vse naštete. Opravljeno prvenstveno s spremljanjem gibanja števila zadev, torej prejetih, rešenih in nerešenih zadev in pa trajanje postopkov, v katerih se ti postopki rešujejo.

Preden se dotaknem same vsebine, pa bi se vseeno na kratko, mi dovolite, dotaknila še same oblike poročila. Kot že več let zaporedoma ugotavljamo in na tožilstvu je način poročanja po pravilniku v obliki letnega poročila, ki datira v leto 2015 statistično in opisno preobširno in zato na eni strani terja zelo velik angažma za njegovo izdelavo, že tako kadrovsko podhranjenega tožilstva. Na drugi strani pa iskreno menim, da je tudi za vas kot zunanjo javnost lahko do neke mere tudi preobširen in kdaj zaradi tega tudi težje razumljiv. Zato na tem mestu resnično pozdravljam odločitev Ministrstva za pravosodje, ki je sledilo pobudam Vrhovnega državnega tožilstva in Državno tožilskega sveta za pristop k spremembam tega pravilnika v obliki Letnega poročila o poslovanju Državnega tožilstva na podlagi katerega, upam, bomo lahko v prihodnjem letu naredili morebiti po obsegu tanjše, a vsebinsko jasnejše Poročilo o delu Državnega tožilstva.

Zdaj, če grem na vsebino. Ključni statistični kazalniki, njihova analiza in ovrednotenje so zapisani v analitičnem, to se pravi v drugem delu poročila. In tudi letos so bili v ta analitični del poročila v posamezna poglavja vključene primerjave po skupinah primerljivih državnih tožilstev, ki jih delimo v okrožja v štiri različne skupine na njihove skupine kot jih, to tudi opredeljujejo merila za uspešnost pregona Državnih tožilstev. Posebne enote, ki se ocenjujejo, pa so nato še Specializirano državno tožilstvo, v okviru njega Oddelek za preiskovanje oseb s posebnimi pooblastili in seveda Vrhovno državno tožilstvo. Zbrani podatki v tabelaričnih oblikah pa nam omogočajo predstavitev informacij z grafi in infografiko, saj se načeloma težko mogoče razumljivi številčni podatki s pomočjo teh grafičnih elementov nazorneje prikažejo in je zato tudi vsebina lažje razumljiva. Ampak kot rečeno uvodoma, pa je bistvo ugotavljanja učinkovitosti kadrovska zasedba v kombinaciji z obsegom dela, ki se ocenjuje predvsem s številom prejetih zadev. In če zdaj preidem na kadrovske podlage. Lahko zaključim, da so bili v drugi polovici leta 2022, torej pred letom poročanja, odpravljeni zastoji imenovanj že izbranih kandidatov za državne tožilce ter da so bila v letu 2023 v vseh postopkih, kjer je bil na Vlado Republike Slovenije poslan predlog za imenovanje državnih tožilcev, so bila ta imenovanja tudi promptno opravljena. Leto 2023 za to lahko označim z letom precejšnjih kadrovskih sprememb. Kot zelo pozitivno pa je oceniti, da je Vlada Republike Slovenije upoštevala izražene kadrovske potrebe državnega tožilstva za nova državna tožilska mesta in jih redno in ažurno izvajala imenovanje državnih tožilcev po končanih izbranih postopkih pred Državno tožilskim svetom. Konec decembra leta 2023 pa je od 268 predvidenih in dovoljenih mest državnih tožilcev po odredbi skupno število državnih tožilcev v Sloveniji znašalo le 208, kar znaša dobrih 77 procentno zasedenost predvidenih in dovoljenih mest in če numerično rečemo, smo končali leto s 60 nezasedenimi tožilskimi mesti, kar je izjemno veliko. V letu 2023 je bilo sicer izvedenih kar 70 različnih postopkov imenovanj, ker pa je v mnogih ali bom rekla, celo premnogih primerih prišlo po dolgotrajnem izbirnem postopku le do napredovanja v višji državno tožilski naziv, se je tudi, zaradi hkratnih upokojitev in odhodov tožilcev na druga delovna mesta dejansko število državnih tožilcev povečalo le za tri nove tožilce. Pri čemer poudarjam, je bilo konec leta 2023 kljub temu število državnih tožilcev manjše kot leto poprej. To je še posebej pomemben podatek tudi, zaradi zaznanega trenda hkratnega povečanja števila prejetih kazenskih ovadb, ki smo jih na Državnih tožilstvih v letu 2023 prejeli kar za 10 % več kot v letu poprej, torej v preteklem letu. In kljub tej slabi kadrovski situaciji na eni strani in povečanemu obsegu prejetih zadev na drugi strani pa so tožilci, kot izkazujejo vsi podatki, vseeno rešili številčno več kot leto poprej. Povečalo se je število vloženih obtožnih aktov, tožilstvo pa je bilo tudi uspešno pri doseganju obsodilnih sodb. Skupno poročilo za leto 2023 torej dokazuje, da smo z dobrim, predanim in strokovnim delom izpolnili zastavljene cilje in dosegli načrtovane rezultate. Zavedam pa se, da je bilo za takšne rezultate, sploh zaradi kadrovskega pomanjkljaja vloženega ogromnega truda, ogromno dela in potrpežljivosti in seveda tudi veliko strokovnega znanja in profesionalnega poguma. Da ne povem, koliko organizacijskih prejema v okviru Državno tožilske uprave in koliko inovativnih organizacijskih in upravljavskih ukrepov so se morali poslužiti vodje Državnih tožilstev.

Dovolite, da vam v nadaljevanju sedaj statistično predstavim naše ključne dosežke v letu 2023. V letu 2023 je bil torej, z izjemo enega tožilstva, zaznan splošen trend povečanja pripada kazenskih ovadb, ki je bil, kot rečeno, na ravni celotne države kar za 10 % večji. Je pa leto 2023 zaznamovalo predvsem povečanje kaznivih dejanj prepovedanega prehajanja državne meje po 308. členu Kazenskega zakonika, kar je tudi pripisati posledice ukinitve schengenske meje na naši južni oziroma predstavitvi le na naši južni meji. Slednje je tudi resnično vplivalo na izjemno povečan obseg pripornih in s tem nujnih zadev in povečano obremenitev dežurnih služb tožilstev, ki so ozemeljsko na tako imenovani, če rečemo, balkanski migrantski poti. Glede na preteklo leto je pripad s 27 tisoč 498 prejetimi kazenskimi ovadbami, kar za 2 tisoč 683 ovadb večji kot v preteklem letu. Od tega so jih vsa tožilstva rešila 26 tisoč 167, kar predstavlja 95 odstotno obvladovanje pripada, ki je sicer nižji odstotek glede na zadnja peta leta, zadnjih pet let, vendar v primerjavi z lanskim je nižji za 3,8 odstotka, saj je bil lani 98,8 odstoten. Vendar pa gre to obvladovanje po procentih nižje pripisati posledici povečanega pripada, saj je dejansko številčno rešitev več kot v preteklih dveh letih. Z vidika uspešnosti je pomembno tudi, da je bilo število nerešenih ovadb na koncu obdobja sicer ponovno višje kot od leta 2019, glede na preteklo leto pa v tem delu tudi dejansko, bom rekla, beležimo 10 procentno zvišanje. Slednje pa je nujno povezano s kadrovskimi stiskami državnih tožilstev, bolniškimi in drugimi odsotnostmi in tudi seveda povečanja števila narokov na sodiščih, katerih se seveda tožilci morajo udeleževati.

Državna tožilstva so bila v poročevalskem letu prav tako uspešna tudi pri zagotavljanju enotnosti kazenskega pregona, kar je pa tudi eno od glavnih izhodišč politike pregona, ki jo sprejme vsakokratni generalni državni tožilec. Pomembno se mi zdi povedati in poudariti, da so tožilstva sama rešila 71 procentov zadev, ki so jih prejela zoper znane storilce, v 63 procentih so bile sprejete odločitve za zavrženje kazenskih ovadb in v preostalem, v dobrih 36 procentih, pa so se državni tožilci odločili za začetek oziroma pobudo za začetek kazenskega pregona. Od tega je 24,5 procentov z neposrednimi vloženimi obtožnimi akti in v 12 procentih je šlo za zahtevo za preiskavo, pri čemer pa je treba pri številu zavrženj povedati, da tu ne gre zgolj za zavrženje iz razloga, da ni podana procesna predpostavka, da bi tožilstvo sploh lahko začelo kazenski pregon. To je v tistih zadevah, ko oškodovanec, ki vloži kazensko ovadbo, hkrati predlog tudi umakne in zaradi drugih bagatelnih zadev, ampak so v ta procent zajeti tudi vsi alternativni postopki, ki so se uspešno končali, bodisi po uspešno zaključeni poravnavi ali po uspešno zaključenem postopku odloženega kazenskega pregona.

V primerjavi s predhodnimi leti, 2021, 2022, smo zaznali trend povečanja števila zadev, v katerih je bil sprožen pregon. Ta trend se je definitivno obrnil navzgor. V zadnjih štirih letih je tudi delež odstopa od pregona v primerjavi z deležem obtoževanja primerljiv, kar kaže seveda na predvidljivost in konstantnost ravnanja oziroma odločanja. Če pa poskušamo najti razloge, zakaj se povečuje število zadev, v katerih dejansko gremo pred sodišče, pa je to tudi povezano z migrantsko problematiko oziroma s členom 308, kjer, vemo, gre v veliki večini primerov za primere za zadeve v okviru izvrševanja v hudodelskih družbah in za priporne zadeve, ki so seveda zaradi tega tudi zadeve, o katerih odloča v nadaljevanju sodišče in ni moč dobiti oziroma sprejeti drugačne odločitve glede njihove rešitve. Državni tožilci so v zadnjih petih letih tudi na različne načine v povprečju dokončno rešili 63 procentov vseh prejetih ovadb, govorimo o zavrženih, kar pomeni, da te zadeve niso prišle do preiskave in sojenja. Je pa ta trend pa procent v bistvu izjemno konstanten skozi zadnjih pet let, tako da bistvene razlike ali odstopanja v tem segmentu tudi v letu 2023 ni bilo. Torej, na sodišču smo v lanskem letu prepustili 37 procentov zadev, pri čemer pa je od tega zelo velik delež tistih obtožnih aktov, kjer smo hkrati vložili tudi kaznovalni nalog in je bila izdana sodba zgolj na podlagi vloženega kaznovalnega naloga, s čimer smo bistveno razbremenili sodišča, saj v teh zadevah v kolikor ni bilo pritožbe, ni bilo ugovora na kaznovalni nalog dejansko ni prišlo do sojenja. Če pa ob vloženih zadevah na sodišče upoštevamo še vse izjave o priznanju krivde, ki jih podajo obdolženci na predobravnavnem naroku in vse podpisane sporazume o priznanju krivde, ki jih je tožilstvo sklenilo z obdolženci, pa lahko resnično ocenimo, da je tožilstvo razbremenilo sodišče glavnih obravnav in s tem vsebinskih odločanj v kazenskih zadevah in da so dejansko prišlo v sojenje v lanskem letu le v okviru 10 procentov tistega, kar državno tožilstvo prejme. To je pomemben podatek. Zakaj? Ker to kaže na to, da tožilstvo ni organ, ki generira sodne zaostanke. Uspeh obtoževanja pa se izkazuje preko, v teh 10 procentih, kjer bom rekla, gremo v pregon, pa glede na vse sodbe, ki so bile izdane lanskega leta. Tako lahko rečem, da državna tožilstva so v letu 2023 krepko presegla obsodilnost 80 procentov, vsaj ta znak, kar je bil cilj in načrt državnotožilske organizacije, saj smo dosegli v lanskem letu 88,2 procentni delež obsodilnih sodb. Delež oprostilnih sodb je majhen, znaša zgolj 5,3 procente in je precej nižji kot v preteklih letih, kar je nedvomno pomemben podatek o uspešnosti državnega tožilstva v letu 2023. Enako velja tudi za delež zavrnilnih sodb, ki je znašal zgolj 6,5 procentov. Se je pa v lanskem letu sicer nekoliko zmanjšalo število zadev odstopljenih v postopek odloženega pregona. Odstotek poravnav pa ostaja že tretje leto na primerljivi ravni. Rezultati so torej vsekakor zelo dobri. Imamo visoko stopnjo obsodilnosti, kar pa govori tudi v prid zaključku, da državni tožilci ne vlagajo neutemeljenih oziroma obtožb oziroma obtožb, pri tožbah ne vztrajajo, če so možnosti neuspeha pokaže v nadaljevanju poteku postopka. V letu 2023 smo prejeli za 1,7 odstotkov več sodnih odločb. Kar kaže, da se je tudi pri glede mladoletnikov, kar kaže, da se je zmanjšalo število obsodilnih sodb zoper polnoletne storilce povečalo, pa za mladoletne storilce in pravne osebe. To število prejetih, povečanje prejetih bom rekla, sodb glede mladoletnikov pa kaže na en drug, neuspešnost tožilstva, pa vendar na en drug družbeni problem, ki ga imamo z, bom rekla, povečano kriminaliteto s strani mladoletnih storilcev kaznivih dejanj. Če pogledam med sankcije tradicionalno ostaja najvišji delež torej tudi v letu 2023 pogojnih obsodb, ki pa se je zmanjšal v letu 2023 za 5,46 odstotka, in seveda se je na drugi strani zvišal delež izrečenih zapornih kazni in denarnih kazni. Vsa tožilstva so izpolnila te ciljne vrednosti glede izrečenih odstotkov kazni. Pri tem bi dodala, da si tožilci tudi v zadevah, ko na sodišču niso uspeli, prizadevajo svoja stališča uveljaviti s pritožbo. Skupno število pritožb tožilskih je tako nekoliko višje, a ostaja glede na pretekla leta stabilno in primerljivo. Je pa o uspešnosti le-teh težje govoriti zaradi velikega števila vloženih pritožb, o katerih sodišča še niso odločala. Pri tem je treba posebej opozoriti, da so navedeni podatki lahko tudi zavajajoči, saj je pritožb, o katerih sodišča še niso odločila, razmeroma veliko. Glede strukture sankcij, ki so izrečene obsojenim, pa opažam, da so državni tožilci sledili napotkom politike pregona. Za leto 2023 pa je absolutno zaznan trend povečanja števila pripornih zadev, kar je, kot sem rekla, povezano z nezakonitimi migracijami, saj so storilci večinoma tujci, zoper katerega je predlagan in odrejen pripor. Povečanje števila pripornih zadev je izjemno, resnično skokovit; iz 231 zadev v letu 2022 na 526 zadev in predstavlja velik izziv za tožilstva, predvsem za mejna tožilstva, ki so se pa z organizacijskimi in vsebinskimi ukrepi hitro in primerno odzvala na ta velik izziv. Moram pa reči, da se ta trend, žal v povečevanju števila pripornih zadev tudi nadaljuje v letošnjem letu.

V letu 2023 smo zaznali tudi povečanje števila kaznivih dejanj z elementi nasilja, predvsem med družinskimi člani, še posebej nad ženskami ter kar je posebej zaskrbljujoč, je pa porast medvrstniškega nasilja. Povečalo se nam je tudi število zadev organiziranega kriminala ter obsežnejših in zahtevnih zadev tako na okrožnih državnih tožilstvih kot tudi na Specializiranem državnem tožilstvu. Glede na to, da bo v nadaljevanju vodja Specializiranega državnega tožilstva predstavila bistvene poudarke poročila o delu SDT, bi tu jaz zgolj omenila, da so tožilci SDT med drugim v letu 2023 dosegli obsodilne sodbe v izjemno zahtevnih zadevah bančne kriminalitete in kar se mi zdi pomembno poudariti zaradi tega, ker je dejansko Specializirano državno tožilstvo tudi neke vrste, bom rekla, paradni konj organizacije, državnotožilske organizacije, saj na njihovih uspehih tudi večinoma temelji percepcija javnosti o uspešnosti celotne državnotožilske organizacije.

Glede pripada zadev, moram povedati, da nam je dan na podlagi odločitev drugih organov, torej policije, kar je pomembno, predvsem, ko govorimo o področju odkrivanja in pregona gospodarske kriminalitete. Opažamo, da se je struktura kaznivih dejanj zoper gospodarstvo v letu 2023 nekoliko spremenila, tako da v obdobju poročanja prevladujejo kazniva dejanja poslovne goljufije, zlorabe uradnega položaja in uradnih pravic in kaznivega dejanja davčne zatajitve. Na strani storilcev gospodarskih kaznivih dejanj tako še vedno prevladujejo osebe, ki imajo znanje na posebnih področjih delovnih, finančnih in davčnih predpisov ter obligacijskega in statusnega prava, kar predstavlja izobražene in inteligentne udeležence in da gre tudi pri tem za premišljena ravnanja v primerjavi z drugimi kaznivimi dejanji.

Pri korupcijskih kaznivih dejanjih so državna tožilstva prejela nekoliko manj kazenskih ovadb, kot leto poprej, kar je pripisati predvsem težavam pri odkrivanju teh kaznivih dejanj. K povečanju števila prijav pa moramo ugotoviti, da ni pripomogel niti sprejet Zakon o zaščiti prijaviteljev. Za več kot polovico manjše je tudi število kaznivih dejanj, kot je bilo to odkrito v letu 2021.

Zdaj za leto 2023 bi še vseeno poudarila, da je, tako velja kot za leto 2022, da se je vzpostavilo normalno poslovanje sodišč in tega, s tem tudi tožilstva, saj smo, nismo bili več soočeni s kakršnokoli ustavitvijo javnega življenja kot posledica razglašene epidemije. Posledično se je seveda dvignilo število narokov za glavne obravnave in povečalo tudi število pripornih zadev.

Če se dotaknem še glede trajanja postopkov, kar velja za celotno tožilstvo, Lahko rečem, da se časi reševanja v letu 2023 gledano v celoti, niso bistveno spremenili in da nekje v časovnicah ostajamo v povprečnem času trajanja postopkov izpred preteklih let, primerjava z letom 2022 pokaže le, da se je čas trajanja postopkov od prejema ovadbe do vložitve zahteve za preiskave oziroma posamezna preiskovalna dejanja nekako ostaja primerljiv v preteklem letu. Ta podatek pa je pomemben, saj to je tisti podatek, ki je najbolj odvisen od samega dela državnega tožilstva. Lahko rečem, da so torej tožilstva dosegla vse kazalnike iz meril s katerimi se, bom rekla, ocenjuje njihova uspešnost, predvsem tudi glede da so vsa ostala nad 80 odstotno stopnjo obsodilnosti.

V cilju večje učinkovitosti ali pa še izboljšanje učinkovitosti in pravočasnega reševanja je bila lani tudi poudarjena skrb za enakomerno obremenjevanje državnih tožilstev. Tudi v letu 2023 so bile namreč spremljanje obremenitve tožilstev in po potrebi so bila pripravljena poročila in zadeve so se, bom rekla, med tožilstvi predajale, da so manj obremenjena tožilstva reševala zadeve bolj obremenjenih tožilstev. Tako je bilo v letu 2023 predodeljenih 490 zadev. Torej, kljub slabši kadrovski popolnjenosti bi rekla, da je tožilstvo dejansko ostalo učinkovito in da je ta učinkovitost dejansko rezultat premišljenih organizacijskih ukrepov, ne le vodij tožilstev, temveč tudi Vrhovnega državnega tožilstva, ki je skrbelo za izenačevanje obremenjenosti, tako da smo s povečanimi napori vseh tožilcev in vsega tožilskega osebja skoraj v celoti obvladali pridobljeni pripad.

Če se ob tem tožilskem dnevu dotaknem mogoče še drugih dejavnosti, je bil za leto 2023 hotela mogoče omeniti tudi začetek uporabe portala za pripravo in elektronsko izmenjavo evropskega preiskovalnega naloga in zahtevkov za mednarodno pravno pomoč in dogovor z generalno policijsko upravo, na podlagi katere so se pričeli dogovori o nekem testiranju elektronskega prejema velikih datotek oziroma prilog h kazenskim ovadbam s policije na tožilstvo, ki se v določenem delu v letu 2024 tudi dejansko bolj ali manj uspešno izvaja. V letu 2023 pa smo tudi nadaljevali z aktivnostmi na področju poenotenja predlaganja kazenskih sankcij. Prav tako bi omenila, da v tem segmentu tudi, da je bilo tako ne samo Vrhovno državno tožilstvo, temveč tudi vsa državna tožilstva, posamezni tožilci, izjemno aktivna na mednarodnem področju in to na vseh ravneh.

Naj zaključim, kljub zahtevnim pogojem dela lahko ocenim, da podrobna in obširna analiza dela okrožnih državnih tožilstev, specializiranega državnega tožilstva in Oddelka za pregon oseb s posebnimi pooblastili ter državnega tožilstva kot celote prikazuje in dokazuje, da smo z dobrim in strokovnim delom izpolnili zastavljene cilje in dosegli načrtovane rezultate in bom rekla tudi zadostili pričakovanjem. Zaenkrat se vam zahvaljujem v tem delu za vašo pozornost.