Hvala za besedo.

Torej, v predmetni pobudi pobudnica za izpodbijanje določbe, to je, za uvedeni davek na bilančno vsoto bank in hranilnic, s tem davkom povezani prekrškovni določbi in za pooblastilno določbo za izdajo predpisa predlaga začasno zadržanje izvrševanja. Njene navedbe so pri tem osredotočene predvsem na zatrjevano neustavnost same davčne ureditve. Glede na to je v mnenju v zvezi z začasnim zadržanjem poudarjeno, da bi bilo treba predlog zavrniti že, zaradi tega, ker pobuda v tem delu nima vsebin, ki so pomembne za oziroma ki so potrebne za odločanje Ustavnega sodišča. Za samo izpodbijano davčno obveznost in predlagano začasno zadržanje pa je ocenjeno, da pobudnica škodljive posledice zatrjuje zgolj na podlagi svojega mnenja, da je izpodbijana določba kot taka v neskladju z Ustavo. Konkretnih škodljivih posledic z vidika svoje davčne obveznosti pa pri tem ne navaja. Zato pripravljeno mnenje izhaja iz ustaljene ustavno sodne presoje in poudarja, da so pri odločanju o začasnem zadržanju relevantne konkretne škodljive posledice. Ob tem, da pa mora nevarnost za njihov nastanek obstajati v času, ko Ustavno sodišče odloča o začasnem zadržanju. Pobudnica sama pa v predlogu navaja, da naj bi škodljive posledice nastale šele v letu 2025, se pravi, ko ima obveznost oddati davčni obračun in samo plačilo davka. Glede na to je narejen zaključek, da je predlog za zadržanje izvrševanja izpodbijane določbe v tem trenutku preuranjen in zato je predlagano, da se ta predlog zavrne. Ob tem je pa še v mnenju dodano, da lahko Ustavno sodišče med postopkom ponovno ocenjuje ali so pogoji za začasno zadržanje izpodbijane določbe izpolnjeni. In sicer tako na podlagi predloga same pobudnice kot tudi po uradni dolžnosti. Hvala.