Hvala spoštovani predsednik. Spoštovane poslanke, poslanci, gostje, spoštovani varuh! Kot je bilo večkrat že v različnih razpravah pojasnjeno, se mreža nujne medicinske pomoči v skladu z odločitvijo politike ob sprejemu pravilnika o službi nujne medicinske pomoči v letu 2015 ni spreminjala oziroma se ni zmanjševala. V letih od 2016 do 2023 je ministrstvo izvedlo več nujnih širitev programov nujne medicinske pomoči, predvsem iz razloga ločevanja sočasnega dela in nujnih potreb javnih zdravstvenih zavodov. Na podlagi podatkov o realizacijah in delnih analizah dispečerske službe zdravstva. In tako so se sredstva za delovanje zunaj bolnišnične nujne medicinske pomoči v zadnjih osmih letih povečala iz 55 na 105 milijonov evrov. Ministrstvo za zdravje je v Uredbi o programih storitev zdravstvenega zavarovanja zmogljivosti potrebnih za njegovo izvajanje, in obsegu storitev za leto 2024 pričelo z uvajanjem nekaterih ukrepov za prenovo službe nujne medicinske pomoči. Prvi ukrep je uvedba srečevalnega, tako imenovanega VUS sistema. Drugi ukrep pa je okrepitev nekaterih izvajalcev z dodatno triažno medicinsko sestro, kar zagotavlja stalno prisotnost v ambulanti nujne medicinske pomoči tudi v primerih, če so zasedene vse mobilne enote. Na teh lokacijah naj bi se nujna medicinska pomoč izvajala v obliki satelitskih urgentnih centrov. In sicer na podlagi kriterijev, ki jih je na svoji 35. seji obravnaval in sprejel strateški svet za zdravstvo. Predstavljene in obravnavane so bile tudi na zdravstvenem svetu. Organizacijo dela v enoti nujne medicinske pomoči v obliki SUC-ov se bo v osnovi vzpostavilo na lokacijah, ki so zelo oddaljene od urgentnih centrov in oziroma ali imajo zelo slabe cestne povezave. Temu nas zavezuje tudi mnenje Računskega sodišča, ki je v svojem revizijskem poročilu učinkovitost Ministrstva za zdravje pri načrtovanju razvojnih projektov izgradnje urgentnih centrov ocenilo, da ministrstvo ni v zadostni meri sledilo cilju iz Resolucije o nacionalnih razvojnih projektih za obdobje 2007 do 2023, ki se nanaša na odpravo regionalnih razlik v kakovosti infrastrukture za nujno medicinsko pomoč ter enakomeren razvoj regij. Zaradi povečanih obremenitev v urgentnih centrih in izkazanih potreb prebivalstva pa se bo organizacija dela enot nujne medicinske pomoči v obliki satelitskih urgentnih centrov izvedla tudi na lokacijah večjih enot nujne medicinske pomoči kjer se izvaja oskrba za več kot 45 tisoč ljudi. Satelitski urgentni centri se bodo vzpostavili predvidoma do leta 2028. Pri tem pa predvidevamo oziroma pravzaprav poudarjamo, da so kriteriji za organizacijo dela v obliki SUC zasnovani na način, da se lahko združita tudi dve sosednji enoti in s tem izpolnita pogoje za organizacijo dela nujne medicinske pomoči v obliki SUC-ov. Posledično to pomeni, da trenutno določeno število SUC-ov ni nujno tudi dokončno uredba za leto 2024 pa v ničemer ne posega v lokacije zagotavljanja nujne medicinske pomoči, saj mrežo predpisuje pravilnik, lokacije pa se navezujejo na zagotavljanje primarne zdravstvene mreže katera je v skladu z zakonodajo, ki ureja področje zdravstvene dejavnosti v pristojnosti občine oziroma mesta tako iz vidika določanja kot tudi zagotavljanja. Peticija za SUC-e s strani občin ustanoviteljic ZDA Ormož je po našem mnenju neutemeljena, saj se z ukrepi v uredbi nikjer v državi v ničemer ne zmanjšuje obstoječi standard oskrbe, ki je v zakonodaji zapisan na način, da mora biti javna zdravstvena služba organizirana tako, da je vsem prebivalcem Republike Slovenije zagotovljena vedno dostopna nujna medicinska pomoč, vključno z nujnimi reševalnimi vozili in preskrbo z nujnimi zdravili čim prej in čim bližje njihovemu nastanku. Dejstvo, ki ga vlagatelj peticije posebej izpostavlja je, da je Vlada Republike Slovenije določila zgolj 15 SUC-ov, pri čemer za vzhodni del Republike Slovenije ni določen noben SUC. Sočasno pa pozivajo vlado in ministrstvo za zdravje, da vključi Zdravstveni dom Ormož med urgentne centre. Vlagatelj peticije tudi izpostavlja, da gre pri zdravju za najpomembnejšo vrednoto naše družbe in da je prav, da smo vsi državljani enakopravno vključeni v zagotavljanje te vrednote. Z vloženo peticijo se zahteva po eni strani spremembo uredbe glede števila urgentnih centrov, v naslednjem koraku pa ponovno preučitev lokacije za ureditev SUC-ov, pri čemer naj se upošteva območje populacije, enakomerno razdelitev centrov na območju Republike Slovenije in interese ter mnenja lokalne skupnosti. Zagotavljanje enakovrednosti obravnave prebivalcev v državi je temeljna naloga in pristojnost Ministrstva za zdravje, ki predpisuje pogoje in način izvajanja nujne medicinske pomoči ter preko Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije službo tudi financira. Pogoj za to pa je tudi, da lokalna skupnost zagotovi ustrezno mrežo javne zdravstvene službe, saj je organizacija nujne medicinske pomoči na lokacijah odvisna predvsem od ustrezne organizacije primarne zdravstvene službe. Vlada v uredbi ni določila 15 SUC-ov, temveč je opredelila lokacije, kjer se bo po sprejetih kriterijih vzpostavilo in organiziralo delovanje nujne medicinske pomoči v obliki satelitskih urgentnih centrov. Kot že povedano so kriteriji zastavljeni na način, da omogočajo tudi na primer možnost združevanja dveh sosednjih enot, ki vsaka zase ne izpolnjuje osnovnih kriterijev in s tem izpolnjevanja pogojev za skupno organizacijo kot SUC. Pri tem poudarjamo, da organizacija dela v obliki satelitskega urgentnega centra ni in ne sme biti statusni dosežek, temveč predstavlja tudi veliko obvezo, ki jo bodo manjši zdravstveni domovi sami z lastnim kadrom težko zagotavljali. Potrebno bo namreč začeti dosledno spoštovati določila ločevanja sočasnega dela v službi nujne medicinske pomoči od dela ambulant družinske medicine, na kar nas je Zdravniška zbornica Slovenije jasno opozorila s podatkom, da se to kljub temu, da se programi ene in druge dejavnosti plačujejo ločeno, to še vedno izvaja na 40 odstotkih delovišč mreže nujne medicinske pomoči in da je to močan dejavnik, ki odbija mlade zdravnike od dela na primarni ravni. Zaradi takega načina dela se še bolj zmanjša dostopnost do osebnega izbranega zdravnika. Po drugi strani pa trpi tudi varna in kakovostna obravnava sistema nujne medicinske pomoči, saj veliko zdravnikov ni dodatno usposobljenih za delo o nujni medicinski pomoči. S tem je povezano tudi financiranje službe NMP in ambulant družinske medicine, kar postavlja izvajalce NMP, ki ločevanje dela spoštujejo, v neenakopraven položaj, Ministrstvo za zdravje pa pred dejstvo, da se s prispevki zavarovancev plačuje dva programa, ki ga izvaja sočasno en nosilec programa.

Pomembno vlogo na vzpostavitev SUC-ov bodo imeli tudi kadrovski pogoji, kjer je predlagana zahteva, da ima izvajalec redno zaposlena vsaj dva in pol zdravnika specialista urgentne medicine ali družinske medicine z opravljenim usposabljanjem za delo v nujni medicinski pomoči. Zraven tega bo potrebno v satelitskih urgentnih centrih izvajati razširjeno obravnavo v skladu s strokovnimi usmeritvami razširjenega strokovnega kolegija za urgentno medicino, ki ne bo zajemala samo osnovnega pregleda in napotitev naprej v urgentni center, kar se danes v veliki meri tudi dogaja. Cilj je približati ustrezno in pa seveda tudi predvsem v največji možni meri, dokončno obravnavo prebivalcem v lokalnem okolju in s tem razbremeniti urgentne centre nepotrebnih prehodov s stanji, ki se lahko uredijo v lokalnem okolju. Urgentni centri namreč po številu obravnav za več kot 30 odstotkov presegajo kapacitete izgradnje, od tega pa imamo 60 odstotkov obravnav, ki bi se jih lahko izvedlo bodisi pri osebnem izbranem zdravniku oziroma službi nujne medicinske pomoči na primarnem nivoju.

Na očitek, da v severovzhodnem delu države nimamo lokacij SUC, smo že večkrat podali jasno pojasnilo, da imamo v mreži nujne medicinske pomoči v regiji Podravje in Pomurje, vzpostavljene tri urgentne centre in sicer Univerzitetni klinični center Maribor, splošna bolnišnica doktorja Jožeta Potrča Ptuj in Splošna bolnišnica Murska Sobota. Na tem območju na primarnem nivoju deluje tudi devet enot nujne medicinske pomoči v okviru zdravstvenih domov, in sicer na lokacijah Maribor, Ptuj, Murska Sobota, Lenart, Slovenska Bistrica, Ormož, Ljutomer, Lendava ter Gornja Radgona. Na tem območju je bila mreža obstoječih enot nujne medicinske pomoči že v preteklosti postavljena na način, da omogoča relativno hitre transportne čase do urgentnih centrov in zaradi tega ni potrebe po organizaciji nujne medicinske pomoči v obliki satelitskih urgentnih centrov. Lahko pa se posamezni sosednji izvajalci službe nujne medicinske pomoči na podlagi soglasja lokalne skupnosti odločijo, da se delovanje dveh sosednjih enot nujne medicinske pomoči organizira na skupni lokaciji in se tam vzpostavi SUC. Se pa strinjamo z vlagatelji peticije, da bo potrebno z nadaljnjimi ukrepi doseči večjo enakovrednost državljanov glede dostopnosti do nujnih zdravstvenih storitev, vendar ne na deklarativni način, temveč na podlagi kredibilnih podatkov o dejanski dostopnosti. Po kratki analizi dostopnosti prebivalcev do nujnih zdravstvenih storitev na podlagi podatkov iz števila programov mreže nujne medicinske pomoči in podatkov o obremenitvah s strani izvajalcev ugotavljamo, da je dostopnost v manjših krajih pravzaprav boljša kot v večjih centrih. Zdravstveni dom Ormož ima priznano in financirano eno in pol reševalno ekipo za 15 tisoč 800 prebivalcev, primerjalno to pomeni eno ekipo na 10 tisoč prebivalcev, povprečje v Republiki Sloveniji je ena ekipa na 22 tisoč prebivalcev, v večjih centrih kot so Ljubljana in Maribor pa imajo eno ekipo na 64 tisoč prebivalcev. Zdravstveni dom Ormož ima priznan in financiran program 24 urnega zagotavljanja zdravnika za nujno medicinsko pomoč, kar pomeni, da število prebivalcev na zdravnika za izvajanje NMP v Ormožu znaša 15 tisoč 800. Povprečje v Republiki Sloveniji je 27 tisoč 140, v Zdravstvenem domu Kamnik na primer 37 tisoč, v večjih centrih, kot so Ljubljana, Domžale in Kranj pa število prebivalcev na zdravnika službe nujne medicinske pomoči preseže številko 50 tisoč. Posledično se to kaže tudi na področju obremenitev, kjer ugotavljamo, da zdravnik v Zdravstvenem domu Ormož v 24-urah opravi povprečno eno intervencijo na terenu in izvede povprečno 0,6 pregleda na uro. Podobno kažejo tudi podatki za primerljive manjše enote nujne medicinske pomoči. Z navedbami na noben način ne želimo v kateremkoli smislu zmanjševati pomena lokacije in organizacije službe nujne medicinske pomoči v Zdravstvenem domu Ormož. Namen je samo prikaz dejstev, ki kažejo, da se na prebivalce v manjših občinah na noben način nikakor ne pozablja ali da se jih postavlja v nek neenakopraven položaj pri temeljni pravici do ustreznega zdravstvenega varstva. Na ministrstvu smo se tudi odločili, da bodo kakršnekoli spremembe glede optimizacije mreže dežurnih mest potekale v dialogu, in tega smo tudi s predstavniki, ki so danes prisotni, že vzpostavili in v soglasju z vsemi deležniki na lokalnem nivoju se kakršnakoli prenova sistema nujne medicinske pomoči je tesno povezana s sprejetjem strategije razvoja zdravstvene dejavnosti, tako na primarni ravni zdravstvenega varstva do leta 2031, saj gre za ključen dejavnik pri organizaciji javne zdravstvene službe na primarni ravni. Urejena in dostopna primarna raven je namreč temelj za zagotavljanje zdravniškega kadra za dežurna mesta in organizacijo službe nujne medicinske pomoči.

V zaključku bi rad poudaril, da bo Ministrstvo za zdravje v letu 2024 v sodelovanju z vsemi deležniki nadaljevalo z ukrepi prenove sistema nujne medicinske pomoči, ki bodo vključevali nadaljnje ukrepe krepitve programov z dodatnim financiranjem v uredbi, hkrati pa se pripravlja tudi predlog sprememb pravilnika o službi nujne medicinske pomoči, ki bo vseboval bolj jasne in tudi natančno določene pogoje za delovanje in financiranje služb nujne medicinske pomoči. Cilj vseh naših ukrepov je zagotoviti vsem prebivalcem dostopno hitro in kakovostno oskrbo nujnih stanj in to ne samo kot zakonsko določilo na papirju, temveč tudi takrat, ko to pomoč ljudje zares potrebujejo. Hvala lepa.