Hvala lepa, predsednik, za besedo.

Spoštovani predsednik, spoštovani poslanci in poslanke!

Pred vami je Predlog stališča Republike Slovenije do Predloga direktive o boju proti spolni zlorabi in spolnemu izkoriščanju otrok ter gradiv spolne zlorabe otrok in nadomestitvi okvirnega sklepa prenovitev. Gre za enega ključnih dokumentov na področju pregona kaznivih dejanj s področja spolnih zlorab otrok v Evropski uniji, katerega prenovitev je bila napovedana že s strategijo Evropske unije za učinkovitejši boj proti spolni zlorabi otrok iz junija 2020. Obstoječ kazensko-pravni okvir je zastarel, sploh glede tehnoloških in drugih razvojev, ki v kontekstu spolnih zlorab in spolnega izkoriščanja otrok postaja ključni dejavnik. Pravna podlaga v predlogu direktive ostaja enaka kot v obstoječi direktivi iz leta 2011, člena 82/2 in 83/1 Pogodbe o delovanju EU, ki predstavljata minimalno harmonizacijo, predlog tudi ne spreminja strukture obstoječe direktive. Republika Slovenija podpira cilje in namen predloga direktive, ki vzpostavlja evropski pravni okvir za inkriminacijo vseh oblik spolne zlorabe in spolnega izkoriščanja otrok, vključno z zlorabami, ki so posledica tehnološkega razvoja prvi sklop predlaganih sprememb direktive naslavlja nove tehnologije, saj je izrazito narasla njihova uporaba pri izvrševanju teh kaznivih dejanj. Predlog tako uvaja dopolnjeno definicijo, ki bo naslovila tudi realistične podobe nastale z uporabo novih tehnologij. Prizadevali si bomo, da bo definicija dovolj jasna, in da bo z njo pokrit razvoj novih tehnologij. Pomembna novost je inkriminacija pretakanja zlorab otrok v živo. Trenutna dikcija predlaganega člena je zelo nejasna, zato si bomo prizadevali, da bo imela jasno določen pravni okvir.

Drugi sklop predlaganih sprememb direktive se osredotoča na nejasnosti, ki vodijo do različnega tolmačenja, novi predlog tako uporablja novo terminologijo, hkrati pa vsebuje tudi dopolnitve v zvezi z modelom soglasja, privolitve ter tudi prepoved preganjanja žrtev glede nove terminologije, ki je zajeta in spreminja izraz otroška pornografija v izraz gradivo spolne zlorabe otrok, to podpiramo. Predlagano je novo besedilo, ki uvaja model soglasja za spolna ravnanja med otroci, ki lahko že privolijo v spolnost, in odraslimi. Predlog stališča smo oblikovali izhajajoč iz rešitev v nacionalni zakonodaji. Podpiramo, da se na evropski ravni uvaja model soglasja tudi v primerih, ko je otrok že dopolnil starost, ko lahko privoli v spolnost. Izpostavili bomo pomen uvajanja modela soglasja na vseh področjih kaznivih dejanj zoper spolno nedotakljivost. Prizadevali si bomo tudi, da bi bilo besedilo, ki opredeljuje model privolitve, ustrezneje opredeljeno, konkretno, da bi bilo bolj določno kaj pomeni privolitev oziroma kdaj le ta ne more obstajati. Enak pristop bomo zavzeli tudi glede člena, ki vpeljuje model privolitve med vrstniki. Zavzemali se bomo, da bi bilo načelo privolitve jasneje opredeljeno, ali v normativnem delu ali v uvodnih izjavah. Tretji sklop predlaganih sprememb direktive se nanaša na zagotavljanje koherentnosti s pravnimi akti na področju kazenskega prava, ki so že sprejeti ali so v teku pogajanj. Predlog tako v primerih spolne zlorabe otrok zvišuje kazni, vpeljuje pa tudi sankcije za pravne osebe. Koherentnost z drugimi pravnimi akti na kazensko pravnem področju, ki so že sprejeti ali pa so še v teku pogajanj, je zelo pomembna. Predlagan strožji okvir kazenskih sankcij načeloma podpiramo, potrebno pa ga bo uskladiti z okvirom, ki je vzpostavljen z novimi kazenskopravnimi direktivami. Prizadevali si bomo, da bi rešitev sledila že dogovorjenim rešitvam v kazenskopravnih direktivah ter da se bodo spoštovale tudi nacionalne pravne ureditve. Pri zasledovanju koherentnosti si bomo prizadevali tudi, da bodo določbe, ki naslavljajo pravice žrtev, usklajene z drugimi relevantnimi direktivami, da ne bi prišlo do prekrivanj ali odstopanj, ki bi vodila do neenake obravnave žrtev kaznivih dejanj. Četrti sklop predlaganih sprememb direktive naslavlja boljše zagotavljanje koordinacije med deležniki, ki je po mnenju Evropske komisije eden večjih izzivov na tem področju, zato je predlagana tudi sprememba, ki naslavlja delovanje organizacij, ki delujejo v javnem interesu na tem področju. In jih izvzema iz kazenskega pregona. Pozdravljamo dopolnitve glede boljše koordinacije med deležniki. Do pooblastil, ki jih nov predlog daje organizacijam s sedežem v državi članici, ki delujejo v javnem interesu proti spolni zlorabi otrok in jih odobri pristojni organ države članice, pa bomo zagovarjali zadržan in premišljen pristop. Poudarjali bomo pomen spoštovanja nacionalne ureditve in izpostavili, da harmonizacija v tem primeru ni primerna.

V petem sklopu so zajete spremembe, ki se dotikajo obstoječih izzivov glede preprečevanja pregona in preiskave. Zastaralni roki, nove obveznosti delodajalcev, da zahtevajo izpis iz kazenske evidence za bodoče zaposlene, čezmejna izmenjava teh podatkov, nov predlog določbe o pravici do odškodnine. Načeloma smo naklonjeni, da se v direktivi določijo tudi zastaralni roki, ki naj bodo ustrezno dolgi glede na težo kaznivega dejanja. Prav je tudi, da se upošteva dejstvo, da se prijave spolnih zlorab v otroštvu v veliki meri podajo v odrasli dobi. Izpostavili pa bomo, da lahko ob izrazito dolgem zastaralnem roku postane problematično pridobivanje dokazov, ki so ključni za izvedbo kazenskega postopka, ter da je potrebno upoštevati težo kaznivega dejanja. Nadalje bomo opozorili, da je potrebno ustrezno nasloviti vidike odškodnine žrtvam teh kaznivih dejanj in pri iskanju rešitve slediti že obstoječim rešitvam v drugih primerljivih direktivah, kot sta Direktiva o pravicah žrtev kaznivih dejanj in Direktiva o preprečevanju nasilja nad ženskami in nasilja v družini. Le tako ne bo prihajalo do neenake obravnave žrtev kaznivih dejanj. Prav tako menimo, da je potrebno ohraniti določeno stopnjo prožnosti in navezave na rešitve v nacionalnih zakonodajah glede postopka v katerem se odloča o odškodninskih zahtevkih. Predlagana določba je v predlaganem besedilu nesorazmerna saj preveč posega v nacionalno ureditev, predvsem glede določanja elementov odškodnine ter določanja posebnih zastaralnih rokov. Poudarili bomo, da je potrebna dovoljšnja prožnost, da se spoštujejo tudi nacionalne pravne ureditve. Pričakujemo dolgotrajna in zahtevna pogajanja, tako na ravni iskanja kompromisa med državami članicami, še posebej pa v času trialogov.

Pri oblikovanju tega predloga stališča Republike Slovenije smo izhajali iz štirih ključnih predpostavk iz nacionalnega pravnega okvira, z vidika razvoja področja, ki ga predlog naslavlja, z vidika koherentnosti z drugimi kazenskopravnimi akti na evropski ravni ter tudi z vidika zasledovanja načela sorazmernosti.

Toliko za uvod z moje strani, v nadaljevanju pa sem s sodelavko seveda na voljo za dodatna pojasnila. Hvala lepa.