Hvala lepa.

Spoštovane poslanke, spoštovani poslanci! Dovolite, da vam predstavim mnenje Vlade Republike Slovenije o Predlogu zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o sodelovanju med Državnim zborom in Vlado v zadevah Evropske unije, ki ga je Državnemu zboru predložila skupina poslank in poslancev s prvopodpisanim Janezom Ciglerjem Kraljem.

Predlagane spremembe 11.b člena se nanašajo na postopek imenovanja evropskega komisarja in kot smo slišali, predvidevajo, da bi Vlada morala o kandidatu poleg mnenja z obrazložitvijo pristojnega odbora državnega zbora pridobiti tudi soglasje večine slovenskih evropskih poslancev. Zdaj Vlada ocenjuje, da trenutna ureditev slovenskim evropskim poslancem pravzaprav že omogoča zadostno mero vključenosti v sam postopek tako na nacionalni kot na evropski ravni ter da obenem zagotavlja visoko mero pluralnega političnega dialoga. Pa naj vam predstavim nekatere ključne argumente. Nacionalna ureditev trenutno določa, da kandidata oziroma kandidatko za člana evropske komisije predlaga vlada. Ta pred obvestilom pristojnim institucijam EU o kandidatu posreduje obrazložen predlog v mnenje Državnemu zboru, kjer se kandidat predstavi temu odboru, se pravi, Odboru za zadeve Evropske unije. In zdaj, kot veste, so slovenski evropski poslanci na te seje odbora vabljeni. Zdaj na žalost jaz mislim, da sem v zadnjih dveh letih redko kakšnega evropskega poslanca na teh sejah videl. In bi ob tem izkoristil to priliko, da tudi nove evropske poslance spodbudimo k temu, da se teh sej udeležujejo. S tem bodo tudi imeli možnost seveda biti vključeni pri tem postopku. Slovenski evropski poslanci so za razliko od vas, od vseh preostalih evropskih slovenskih akterjev, edini tudi vključeni v sam postopek na ravni EU. Vemo, da glavnina postopka nove sestave, nove Evropske komisije namreč, poteka v Evropskem parlamentu, kjer se opravi tudi končno glasovanje o vseh članih kolegija. Še pred tem imajo poslanci možnost spremljanja in aktivnega sodelovanja na predstavitvah in na zaslišanjih kandidatov s pomembno razliko napram predhodnemu postopku, ki poteka v Sloveniji. Se pravi, ta razlika je, da ko imamo kandidata že v Evropskem parlamentu, je njegovo področje delovanja že znano. Se pravi, slovenski evropski poslanci, ki so vključeni potem tudi v sama zaslišanja, že vedo, za kateri portfelj je posamezen kandidat predlagan. Vlada Republike Slovenije in pristojni odbor Državnega zbora teh informacij tekom postopka, ki ga vodita glede kandidatov za komisarja, še nima. Portfelj posameznih kandidatov se namreč določi šele po izvolitvi novega predsednika komisije. Jaz bi opozoril tudi na našo nacionalno zakonodajo, predvsem na to, kaj določa Ustava. 110. člen Ustave Republike Slovenije določa namreč, da je Vlada Republike Slovenije samostojna pri izvrševanju svojih pristojnosti in odgovorna Državnemu zboru. Se pravi, določene vloge posameznikov oziroma posameznic, ki niso sestavni del Vlade, tako na nek način omejuje samostojnost Vlade kot nosilke izvršilne veje oblasti in posega tudi v pristojnosti, ki jih podeljuje sama Ustava. Predlog torej na nek način omejuje pristojnosti Vlade Republike Slovenije in posega tudi v temeljno pravno načelo, ustavno pravno načelo delitve oblasti brez ustrezne pravne podlage. Naj kot dodatno informacijo izpostavim še, da ima podobno ureditev kot Slovenija tudi v bistvu velika večina držav članic EU. Še več, v večini držav članic ima daleč največjo pristojnost izvršna veja oblasti, v nekaterih tudi predsednik, predsednica republike. In v bistvu zgolj v osmih državah članicah imajo parlamenti približno primerljivo vlogo, nacionalni parlamenti, kot jo imajo v Sloveniji. Kar pomeni, da je, če gledamo vključenost vas poslank in poslancev, vključenost naših evropskih poslank in poslancev, v bistvu Slovenija med državami, ki to vključitev omogoča celo več kot marsikatera druga država članica. Upoštevajoč spoštovanje načela delitve oblasti in ustrezna zagotovila vključenosti znotraj obstoječe ureditve Vlada Republike Slovenije predlaganih sprememb ne podpira.

Bi pa za konec mogoče še podal nekaj dodatnih mnenj oziroma komentarjev. In sicer, zdi se mi zelo pozitivno, da na mizo prihajajo pobude o reformah, predvsem institucionalnih reformah te zakonodaje, mislim, postopka, tako na nacionalni ravni ali evropski ravni. Namreč, zdaj, kot vsi vemo, je Evropska unija pred nekim obdobjem, ob menjavi parlamenta, ob imenovanju nove komisije, kjer bo reforma Evropske unije nujna. Charles Michel je na Bledu lansko leto tudi povedal, da do leta 2030 se bo morala tudi Evropska unija reformirati na način, da bo lahko sprejela medse tudi nove države kandidatke, in to je proces, ki ga bodo morale vse države članice z vso resnostjo voditi na različnih nivojih. Se pravi, ni samo, jaz upam, da ne bo samo Vlada tista v Sloveniji, ki bo na mizo dajala pobude in predloge, ampak tudi Državni zbor, tudi ta odbor. Bi pa kljub vsemu pozval bolj k razmisleku, da bi se osredotočili na tiste reforme, ki jih moramo kot Evropska unija narediti skupaj.

Kar se tiče same samega demokratičnega procesa. Jaz se osebno strinjam, da pač so kritike lahko, ampak jih lahko razumemo tako ali drugače. Tudi dejstvo je, da sama sestava inštitucij v Bruslju ne odraža sestavo inštitucij v nacionalnih zakonodajah, mislim, pač v državah članicah. Evropska unija je nek sui generis projekt, ki skozi leta je šla skozi številne reforme in zdaj je čas v naslednjih letih, 23 letih, da predlagamo, kako bi Evropsko unijo lahko prilagodili tudi na prihodnje delovanje, na širitve, na to, da bo bolj konkurenčna, da bodo odločevalski procesi v njej hitrejši, bolj učinkoviti in tako naprej. In v bistvu izkoriščam to priliko, da tudi predlagam oziroma vam dam v razmislek, da bi mogoče po tem, ko bodo evropske volitve mimo, ko se bo oblikovala nova komisija, mogoče tudi tukaj v tem odboru organizirali javno predstavitev mnenj in bi šli v nek razmislek o predlogih, ki bi jih lahko Slovenija kot država članica potem tudi v tem postopku reforme Evropske unije zagovarjala. Evo, hvala lepa.