Hvala lepa, spoštovani gospod podpredsednik odbora. Gospod državni sekretar s sodelavkami, drage kolegice in kolegi.

Iskrena hvala Vladi, ki se je ukvarjala z našim predlogom, tudi Zakonodajno-pravni službi in seveda tudi Državnemu svetu, ki je naš predlog podprl. Kot ste, če ste preštudirali gradivo, ta ideja, ki jo bom tukaj predstavil in je v bistvu predmet te novele zakona, ni nova. Naj spomnim, da sem sam pred desetimi leti, leta 2014 torej naročil našemu odličnemu raziskovalno-dokumentacijskemu sektorju primerjalni pregled z naslovom Imenovanje komisarjev. Res izjemno delo. Sicer ta naš sektor naredi same izjemne naloge; to se mi zdi še posebej dobro narejeno. Kaže seveda na to, da so, da je imenovanje komisarjev v posameznih državah članicah, kar je predmet v bistvu zdaj tega, te novele zakona o sodelovanju Državnega zbora z Vlado glede evropskih zadev, da je po državah članicah različno urejeno. Blizu so nam nekatere rešitve, ki smo jih nekako povzeli in spravili v, v bistvu en člen, ki je vsebinski. Imenovanje kandidata ali kandidatke za člana evropske komisije iz Slovenije, kot vemo, določa 11. člen Zakona o sodelovanju med Državnim zborom in Vlado v zadevah Evropske unije. Kandidata za člana Evropske komisije na podlagi obvestila pristojnih institucij Evropske unije predlaga Vlada Republike Slovenije. Izbrani kandidat se je sicer dolžan predstaviti delovnemu telesu Državnega zbora, torej, temu odboru, ki pa o njem poda zgolj mnenje, na katerega Vlada ni vezana in zdi se mi, da je to prav. Pri preteklih izborih kandidatov za evropskega komisarja iz Slovenije se je izkazalo, da predvideni postopek ni optimalen. To je naša ocena, saj pušča ogromno prostora za različne oblike političnih in strankarskih dogovarjanj ter kot tak ne dosega minimalnih demokratičnih standardov.

Za marsikatero vlado velja oziroma je veljalo, da je nekako pri izbiri komisarja, kandidata za komisarja iz Slovenije padla na izpitu, to velja za katerokoli vlado, s prstom ne kažem posebej na nobeno posebej. Mi si seveda želimo, v Novi Sloveniji, želimo, da bi se uveljavljalo to načelo, ki velja po Ustavi v Sloveniji in to je, da ima oblast ljudstvo. In to oblast ljudstvo, torej Demos, nekako izkazuje na odličen način, to je na volitvah, to je na volitvah. Seveda tudi Evropska unija stalno prisega na demokracijo. Velikokrat tudi Evropski uniji spodrsne.

Naj samo spomnim, kar je meni osebno zelo žal, da je nekako propadel projekt oziroma koncept tako imenovanih spitzenkandidatov. Kaj to pomeni? To pomeni, da so evropski volivci, torej tudi mi, že bili kdaj prevarani, ko smo na glasovnicah oziroma v volilni kampanji gledali spitzenkandidate, potem pa je predsednik Komisije postal nekdo drug. Zdi se mi, moja osebna ocena, da to ni v skladu s temeljnimi principi demokracije. Zdaj, ko govorimo o komisarju. Evropski komisarji so odgovorni za oblikovanje evropske zakonodaje, predlagajo direktive, uredbe in tudi druge akte, Evropska komisija tudi nadzira izvajanje evropske zakonodaje v državah Evropske unije, zato je pomembno, da mesta evropskih komisarjev zasedajo najboljši posamezniki, najboljši posamezniki in si tukaj iskreno želim, da se nam nikoli več ne bi ponovil nek scenarij, ki smo ga že v Evropskem parlamentu gledali ob kandidatki iz Slovenije, ki je sicer članica trenutne Vlade. To se nam ne sme nikoli več zgoditi.

Tako lahko razumemo, da je izbira oziroma postopek izbire komisarjev med najpomembnejšimi imenovanji funkcionarjev v institucije Evropske unije najpomembnejšimi, pomembna je nominacija kandidata za komisarja v nacionalni državi, kjer se postopek izbire pravzaprav začne. Določene postopke v zvezi s predlaganjem oziroma imenovanjem kandidatov za komisarje lahko avtonomno izvajajo države, iz katerih prihajajo kandidati. Pri teh postopkih sodelujejo različni akterji, vlade imajo pri tem že v osnovi največ pristojnosti. Določeno vlogo pa imajo lahko tudi drugi organi, predvsem parlamenti, nacionalni parlamenti in predsedniki držav v nekaterih primerih.

Zdaj, če se malo spomnimo nazaj, prav Lizbonska pogodba je tista, ki je dala posebno, posebno moč, posebno težo prav nacionalnim parlamentom, imenovanje komisarjev pa je v določeni meri urejeno tudi s pravili na ravni Evropske unije. Tako je v skladu z Lizbonsko pogodbo mandat komisije pet let, kar poznamo, člani komisije so izbrani na podlagi splošne usposobljenosti in zavzetosti za Evropo. Pomembna je njihova neodvisnost - neodvisnost. Predsednik komisije določa smernice za delo komisije, določa o notranji organizaciji komisije, s čimer zagotavlja, da deluje usklajeno in učinkovito in kot kolegijski organ in tako naprej. Pa spet malo, če mi dovolite, da pobrskam po zgodovini. Ta odbor se je v preteklosti že s tem ukvarjal in kot sem povedal, pred približno desetimi leti sprejel dva pomembna sklepa. Leta 2014 na svoji 37. nujni seji je sprejel sklep številka ena, in sicer dovolite, da ga preberem: "Odbor za zadeve Evropske unije predlaga Vladi Republike Slovenije, da za kandidata za člana Evropske komisije iz Republike Slovenije Svetu in izvoljenemu predsedniku Evropske komisije predlaga izvoljenega poslanca v Evropski parlament z liste, ki je na takratnih volitvah v Evropski parlament dobila največ glasov." In drugi sklep: "Hkrati Odbor za zadeve Evropske unije predlaga Vladi Republike Slovenije, da se o izbiri omenjenega kandidata posvetuje z Odborom za zadeve Evropske unije." No, ta drugi sklep je na nek način realiziran, ga je ponotranjila novela zakona, ki ga danes tudi obravnavamo. Tako bi si jaz danes predvsem želel, verjamem, da zakon ne bo dobil podpore, tudi glede na mnenje Vlade, in lahko pričakujem, da ga koalicijske kolegice in kolegi ne bodo podprli. Bi si pa iskreno želel, da razvijemo eno demokratično, korektno razpravo o tem, kako morda izboljšati izbor kandidata za komisarja iz Slovenije. Nekaj dobrih primerov, kot rečeno, imamo in zakaj se jih ne bi tudi poslužili.

Zdaj, kaj so poglavitne rešitve. Predlog zakona, ki ga obravnavamo, torej Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o sodelovanju med Državnim zborom in Vlado v zadeve Evropske unije, vsebuje zelo preprosto rešitev, in sicer, kandidata za člana Evropske komisije predlaga Vlada Republike Slovenije v soglasju z večino poslancev iz Republike Slovenije v Evropskem parlamentu. Zdaj, če smo pravi demokrati, najbrž temu, tej poglavitni rešitvi nihče ne more nasprotovati, ker ljudje bodo v nedeljo in itak te dni, skratka, na letošnjih volitvah v Evropski parlament v Sloveniji odločili, kdo od množice kandidatov, kdo je tisti nonet, tista deveterica, ki bo na nek način predstavljala Slovenijo v Evropskem parlamentu, čeprav vemo, da so evropski poslanci vseh Evropejk in Evropejcev. Naš namen ni, da v čem zmanjšamo pristojnosti Vlade, kar smo zelo jasno tudi zapisali, saj v proceduri na mnenje, ki ga da delovno telo Državnega zbora, torej ta odbor, Vlada ni oziroma ne bo vezana.

Zahvaljujem se za pozornost pri tem uvodnem delu in, kot rečeno, se nadejam konstruktivne razprave. Hvala lepa, gospod podpredsednik.