Najlepša hvala.

Spoštovane poslanke, spoštovani poslanci, najlepša hvala za to priložnost!

Vesel sem, da po tem, ko smo se v bistvu z idejo o novem Zakonu o Kobilarni Lipica začeli ukvarjati konec leta 2022, da smo sedaj končno pri tem odločilnem koraku, ko bo Odbor za gospodarstvo obravnaval predlog zakona, upam, sprejel predlagane amandmaje in ga potrdil in nato bo sledil še zadnji korak, torej obravnava in sprejem na plenarni seji Državnega zbora. Ta časovnica, bom povedal, da smo to materijo gnetli precej dolgo časa. Se pri tem intenzivno pogovarjali z različnimi skupinami deležnikov, že preden smo zakon zarisali v člene, smo se o rešitvah in pričakovanjih pogovarjali z zaposlenimi v sedanjih obeh družbah, torej Holdingu Kobilarna Lipica in Kobilarne Lipica, z različnimi civilnimi iniciativami, ki obstajajo okoli Kobilarne Lipica, z lokalnimi skupnostmi na Krasu, s stroko, biotehniško, veterinarsko, zootehniško stroko. Nenazadnje opravili izjemno produktiven zahteven in poglobljen proces medresorskega usklajevanja. Upal bi si trditi, da je to pravzaprav eden od zakonov, ki so šli skozi največ sit in krogov usklajevanj med različnimi resorji. No, končno opravili tudi javno obravnavo in znotraj javne obravnave tudi poseben posvet o rešitvah zakona v sami Kobilarni Lipica, to smo izvedli 5. decembra lani. Preden je zakon prišel na vaše klopi, smo po nekaj krogih koalicijskih usklajevanj Predlog Zakona o Kobilarni Lipica predstavili tudi opozicijskim poslanskim skupinam, kajti menimo, da je Kobilarna Lipica naš nacionalni simbol, in da je pomembno, da se okoli rešitev strinjamo vsi, da dosežemo široko soglasje.

Najprej, za kaj gre. Gre za lipicanca, ki ostaja poudarjeno bistvo Kobilarne Lipica, prav tako pa varovanje črede lipicanskih konj, skrb za tradicijo reje in vzgoje po metodah klasične jahalne šole, Kobilarno Lipica in njeno skrb za kulturne in naravne vrednote pa želimo kot zgled tržiti po vsem svetu kot enega od osrednjih nacionalnih in evropskih simbolov. Zakon prinaša različne nove rešitve, ampak vsaka rešitev je in mora biti pretehtana skozi vprašanje, ali z zakonskimi rešitvami krepimo standard varovanja lipicanca, črede lipicanskih konj in spleta naravnih in kulturnih vrednot, ki jih imamo v Lipici. Opisal sem proces vključevanja javnosti, torej intenziven proces več krogov pogovorov z različnimi skupinami deležnikov, začenši s civilnimi iniciativami, z zaposlenimi in lokalnimi skupnostmi na Krasu, intenziven medresorski proces in sama javna obravnava v Lipici. Že ob samem nas, torej začetku zakonodajnega procesa pravzaprav takrat, ko smo začeli snovati rešitve, smo se pogovorili s temi skupinami deležnikov in takrat nekako oblikovali skupaj izhodišča.

Prvič, da izboljšamo model, ki bi omogočil nadaljnja vlaganja v Kobilarno Lipica, da integriramo načela korporativnega upravljanja Organizacije za ekonomsko sodelovanje in razvoj, da pristopimo k preučitvi ponovne enovitosti organiziranja, torej pričakovanj tako zaposlenih kot civilnih družb, da obe družbi na enem dvorišču spet združimo pod eno streho, in da premislimo o omejujočem modelu ločitve na javno službo in tržne dejavnosti in s tem povezana pravila državnih pomoči, pri vsem skupaj pa mora biti v ospredju pravzaprav to ravnotežje interesov, ki sem ga izpostavil že na začetku.

Zdaj, poudariti moram s pogledom naprej še eno stvar. Čez šest let, leta 2030, bo Kobilarna Lipica praznovala 450. obletnico. Takrat moramo vsi skupaj poskrbeti, da Kobilarna Lipica sije v vsem svojem sijaj, da odpravimo strukturne pomanjkljivosti, ki jih Kobilarna Lipica kot nacionalni simbol in kot državna kobilarna ima, tako v dejavnostih, ki so povezane z in za konje, z varovanjem drugih kulturnih in naravnih vrednot v prostoru, kot tudi pomanjkljivostmi, ki jih ima sam poslovni model, in ki nedvomno rezultirajo tudi v tem, da ima družba, ki upravlja z Lipico, tudi poslovno izgubo. Ob tem imamo, je vse kar je na območju Kobilarne Lipica last Republike Slovenije in sedanji model predstavlja celo vrsto omejitev, da država kot lastnica tega premoženja s svojim premoženjem ustrezno gospodari, ga vzdržuje, obnavlja, postavlja v želen funkcionalni namen. Torej iz tega so izvedeni cilji zakona, izboljšanje torej upravljanja Kobilarne Lipica tako, da bodo v polni meri upošteva upoštevana načela korporativnega upravljanja OECD za upravljanje družb v državni lasti. Iz tega izhajajoč nov model upravljanja, prenova organiziranosti in dvig strokovnih meril, tudi tistih meril, ki določajo, kdo je lahko član nadzornega sveta, kdo je lahko član uprave, kdo je lahko član strokovnega sveta, posledično omogočiti vlaganje Republike Slovenije v njeno premoženje, torej tudi v objekte za turistično dejavnost. Vzpostaviti razvojno ravnotežje med skrbjo in trženjem kulturnih in naravnih vrednot z doseganjem sinergij ob jasnem primatu javnega interesa, okrepiti vključenost in transparentnost upravljanja in strokovnega dela in zavarovati Kobilarno Lipica kot trajno in izključno premoženje Republike Slovenije. V tem pogledu smo definirali poslanstvo Kobilarne Lipica, torej ohranjanje genetske pestrosti in razvoj črede lipicanskih konj, ohranjanje in razvoj lipicanca, konjeništva in klasične jahalne šole, varovanje kulturnih in naravnih vrednot ter predstavljanje, izobraževanje javnosti o teh vrednotah in vizijo. Vizija, torej postati svetovno prepoznavna matična kobilarna lipicancev, ki bo spet poudarjeno to ravnotežje, sožitje med konji, ljudmi, tradicijo in okoljem, najboljši zgled za skrb in gospodarjenje s kulturnimi naravnimi vrednotami, in ki jih bomo tržili z vrhunskimi storitvami za ljubitelje, obiskovalce in goste. V tem pogledu je definiran status kot matična kobilarna lipicancev, ki je predmet posebne zaščite in varovanja Republike Slovenije, ki je v trajni in izključni lasti Republike Slovenije s prepovedjo prodaje premoženja z zakonsko natančno določenimi izjemami in postopki, ki jih zakon definira v primerih, kadar je po posebnih postopkih in na način torej premoženje mogoče prodajati.

Zdaj, ta slikica je zelo pomembna. Vi veste, da je danes veljavni zakon uveljavil na eni strani javno službo, na drugi strani turistične dejavnosti. Javna služba organizirana v eni družbi, tržne dejavnosti v drugi družbi, kar iz vrste poslovnih in funkcionalnih razlogov ni povsem optimalno. Hkrati pa ta model skladno z načelom, da takšna družba ne sme ustvariti več kot 20 odstotkov tržnih prihodkov na trgu, sicer se to razume kot tržna disfunkcija, kot nedovoljene državne pomoči, skratka celotna ta problematika ustvarja kar eno kompleksno vzdušje, zato smo skupaj z medresorskim premislekom pristopili k pripravi novega modela in bistvo tega modela so kulturne in naravne vrednote. Za to, Lipica je za to, Lipico varujemo, to je tisto, kar je javni interes v Lipici. Kaj pa je? Kaj pa so torej kulturne in naravne vrednote? To je spomeniško območje, torej posestvo, čreda lipicanskih konj, grajene strukture, pravice intelektualne lastnine, tradicionalna reja in vzreja in klasična šola. In potem smo te kulturne in naravne vrednote razdelili na dve funkciji: eno je skrb in gospodarjenje s kulturnimi naravnimi vrednotami in na drugi strani je trženje teh kulturnih in naravnih vrednot. Iz tega je izveden model upravljanja, kot ga imate na sliki, torej na eni strani skrb in gospodarjenje, kulturnih in naravnih vrednot, doslej je bila to javna služba in to dejavnost Kobilarna Lipica izvaja v imenu in za račun Republike Slovenije. To je tisto, kjer se uresničuje javni interes. Na drugi strani pa imamo torej trženje kulturnih in naravnih vrednot, kar pa Kobilarna Lipica opravlja v svojem imenu in za svoj račun in so doslej tržne dejavnosti, oboje pa povezujejo investicije v premoženje Republike Slovenije. S tem prenovljenim modelom si upamo trditi, odpravljamo zaznane strukturne slabosti, Kobilarno Lipica povezujemo v eno močno celoto, opremljenost z vsem potrebnim za to, da odpravimo te primanjkljaje, ki jih Kobilarna Lipica v ravnanju ima.

Naj tukaj povem, da nismo kritični do rešitev, ki so bile v preteklosti sprejete. Predstavljamo si, da čeprav govorimo o novem zakonu, ki pa v mnogih točkah dobesedno povzema rešitve uzakonjene doslej, nadgrajuje in jih izboljšuje skladno s cilji, ki sem jih že navedel. Ta prenovljen model omogoča, da Republika Slovenija kot 100 lastnica Kobilarne Lipica, predvsem pa premoženje v njej, neposredno investira v posestvo Kobilarne Lipica, ki je v zakonu tudi posebej identificirano, in torej te investicije izvaja v svojem imenu in za svoj račun oziroma za to pooblasti agenta, torej družbo Kobilarna Lipica, da to opravlja v imenu in za račun Republike Slovenije. Vse to omogoča, da na enem dvorišču spet postavimo enega gospodarja, torej da gremo v model enovitega organiziranja, do česar bomo prišli tako, da bo, če boste poslanke in poslanci sprejeli zakon, Holdingu Kobilarne Lipica pripojili hčerinsko družbo Kobilarna Lipica in v naslednjem koraku preimenovali Holding Kobilarna Lipica v Kobilarno Lipica, to pa bo družba, ki bo imela vse značilnosti pravne osebe javnega prava, pri čemer bo nova, tako nastala družba tudi univerzalna pravna naslednica dosedanje Kobilarne Lipica. Pomembno je, da v zakonu določamo nepridobiten značaj, torej družba ne izplačuje dobička, pač pa ustvarjen presežek nad odhodki vlaga nadalje v razvoj dejavnosti.

Zakonsko so definirane naloge skrbi in gospodarjenja z naravnimi kulturnimi vrednotami, ki so po svoji naravi bolj ali manj enake dosedanji javni službi, vendar pa pri tem ne gre za javno službo že zaradi prej omenjenega načela 80: 20. Na ta način uveljavljamo model, ki je skladen s pravili državnih pomoči, no, za uporabo in trženje premoženja Republike Slovenije v Kobilarni Lipica pa bo Kobilarna Lipica v državi letno plačevala 3 odstotke ustvarjenih prihodkov iz naslova trženja. Konsolidirali smo dokumente v tri ključne dokumente, desetletna razvojna strategija, načrt upravljanja spomeniškega območja za obdobje 5 let in pa letni program. In naredili nekaj pomembnih sprememb v organiziranosti. Skupščina družbe ostaja Vlada Republike Slovenije. Veste, da so se v preteklosti pojavljale ideje, da bi Kobilarno Lipica prenesli v upravljanje Slovenskega državnega holdinga, takrat se je cela vrsta javnosti, začenši z lokalnimi skupnostmi na Krasu, tudi mnogimi poslanci iz tega območja temu uprla, tako da skupščina ostaja vlada, družba pa bo imela šestčlanski nadzorni svet, kjer bo tri predstavnike imenoval ustanovitelj, enega lokalne skupnosti oziroma občina Sežana, dva predstavnika pa zaposleni. Novost pa je uprava, kjer v bistvu prihaja do manjšega odstopa pri poimenovanju tega organa od siceršnjih določil Zakona o gospodarski družbi, želimo imeti upravo kot kolektivni organ, kjer sedijo generalni direktor oziroma generalna direktorica in dva direktorja, torej, za konjerejo in konjeništvo in za turizem. Zakaj? Ravno zaradi tega, da se vzpostavi to ravnovesje različnih vidikov, da pa je seveda generalni direktor v tem pogledu kot tisti, ki vodi upravo, s svojim ravnanjem odločilen pri tem, da pretehta v ustrezno smer. Kaj zasledujemo tukaj? Vrhunske storitve konjereje in konjeništva, skladno s tradicijo, skladno z izročili klasične jahalne šole, zasledujoč pri tem največjo dobrobit konj. Na drugi strani pa vendarle večjo odprtost Kobilarne Lipica različnim javnostim, tudi lokalnim skupnostim in ljudem v njih. Z večjo prepletenostjo Kobilarne Lipica z okoljem, v katerem je ta nastala, in posledično seveda tudi izvajanje turističnih dejavnosti na tem področju, da zamejimo in vzpostavimo ustrezno ravnanje. Kot veste, se je v preteklosti glede Kobilarne Lipica odpirala cela vrsta izrazito strokovnih specializiranih vprašanj, kjer je težko soditi, kaj je res in kaj ne, če nisi za to res visoko in specializirano usposobljen. V tem pogledu smo oblikovali petčlanski strokovni svet, da upravi in nadzornemu svetu pomaga pri reševanju zelo strokovnih vprašanj povezanih torej s samo konjerejo in pa konjeništvom, torej ozko specializiranimi dejavnostmi, ki zahtevajo najvišji standard znanja in ravnanja. Hkrati pa smo v izogib politični trgovini postavili zelo visoke pogoje in merila za članstvo v nadzornem svetu in hkrati preverili, funkcijo nominacije, torej presoje, kateri kandidati, ki se odzovejo na javni poziv - podčrtam javni poziv - za kandidatke in kandidate ustrezajo tem merilom, poverjeno Slovenskemu državnemu holdingu. Slovenskemu državnemu holdingu poverjamo še eno nalogo, in sicer, da kvartalno presodi poslovni performans Kobilarne Lipica in skupščini, torej Vladi, pripravi tudi priporočila za potrebno poslovno ukrepanje. Torej, definirali smo javni interes, to je skrb in gospodarjenje s kulturnimi naravnimi vrednotami. Oba vidika upravljanja sta združena v sinergično celoto, katere bistvo so konj, tradicija, krajina, torej kulturne in naravne vrednote. Prehajamo v enovitost organiziranja z eno družbo, ki pa ima nepridobiten značaj, izboljšamo model za izvajanje investicij v premoženje Republike Slovenije in vzpostavljamo bistveno višja strokovna merila in postopek nominacije oziroma akreditacije članov nadzornega sveta ter vključenost načela korporativnega upravljanja OECD.

Toliko torej o ključnih rešitvah v zakonu.

Zdaj pa, če dovolite, zelo na kratko, ena osebna izkušnja. Pred dobrima dvema letoma, ko sem postal državni sekretar na Ministrstvu za gospodarstvo, turizem in šport - to sem postal bolj po naključju in manj po neki osebni želji, na povabilo ministra Hana, in priznam, da sem takrat si predstavljal vsebine, ki so povezane z industrijo, z inovacijami za podjetništvo, nekako v paketu, ker sem odgovoren tudi za turizem, pa je prišla tudi Kobilarna Lipica. Kobilarne Lipice nisem poznal dolgo, čeprav sem jo obiskal, torej, dobro, čeprav sem jo obiskoval kot turist. Hkrati pa sem v bistvu zelo hitro spoznal, da sem kot državni sekretar, odgovoren za turizem, odgovoren tudi za ta izjemen biser, skupaj z ekipo, tako na ministrstvu in Direktoratu za turizem, predvsem pa z vodstvom Kobilarne Lipica. V tem pogledu nas povezuje zdaj dve leti različnih ukrepov za to, da bi Lipica res zasijala. Predstavljam si, da bomo 450. obletnico Kobilarne Lipica zasnovali in praznovali v okoliščinah, ki bodo res odpravile te slabosti, ki jih Lipica danes ima. Da Lipica res zasije, ne kot samo nacionalni simbol, pač pa kot ena od osrednjih, izjemno zanimivih, čudovitih evropskih destinacij, kot ena od unikatnih državnih kobilarn po Evropi in edina torej kot matična kobilarna lipicancev; seveda, prosim, to besedo "edina" črtajte, ker je bil lapsus.

Jaz bi se na koncu zahvalil ekipi Direktorata za turizem. No, moram pa reči, da je pri tem zakonu res veliko energije vložila tudi Alenka Marolt, pred dnevi imenovana nova generalna direktorica Direktorata za razvojna sredstva. Njej, Direktoratu za turizem, predvsem pa številnim javnostim, ki so pri nastajanju zakona doslej sodelovali, se za ta napor res zahvaljujem. Prepričan sem, da s sprejetim zakonom - upam, da bo sprejet - res izboljšujemo te stvari in da slovenskemu Krasu in Lipici dajemo s tem zakonom res izjemno pomembno doto.