Hvala lepa, spoštovana predsednica.

Zahvaljujem se za vabilo na to sejo in lep pozdrav vsem prisotnim!

Ko govorimo o Zakonu o kazenskem postopku, pravzaprav govorimo o enem od osnovnih orodij sojenja kazenskega sodnika. Posledično trdim, so prav sodniki tisti, ki poleg tožilcev in zagovornikov zakon, po katerem se kazenski postopek odvija oziroma poteka najbolje poznajo, glede na to v sodstvu. Pričakujemo, da predlagatelj našim pobudam in predlogom prisluhne. Pobude naše pa gredo predvsem v smer zagotavljanja učinkovitejšega kazenskega postopka. Kot smo slišali, je osnovni cilj predloga, ki je danes pred nami, uskladitev z odločbami Ustavnega sodišča in z dvema direktivama Evropske unije. Skratka, tudi ta novela ne naslavlja konkretnih problemov, ki jih sodniki zaznavajo kot resno oviro zagotavljanju ustrezno sorazmernega, a še vedno učinkovitega kazenskega postopka. Sodstvo je med drugim v januarju 2020 posredovalo obsežen predlog sprememb takrat k noveli ZKP, ki še niso bile ustrezno vsebinsko obravnavane.

Pomembna sprememba, ki jo po našem mnenju ZKP potrebuje, je tako na primer odstop od uzakonjenega nivoja zagotavljanja oziroma uzakonjenega pravila, ki se tiče izločanja dokazov. Skratka, zavzemamo se za rahljanje skrajno zaostrenega standarda za izločitev dokazov oziroma ustrezen odmik glede uzakonjene ekskluzije. Če torej novela, ki je danes pred nami, nekaterih nujnih sprememb ne prinaša, sprejema pa se po skrajšanem postopku, kar je tudi po našem prepričanju neustrezno, pa nam ponuja nov 143.d člen tako imenovana lahka branja v sodstvu. Tej novoti nasprotujemo in se v celoti pridružujemo mnenju Zakonodajno-pravne službe.

Zdaj pa, če dovolite, spoštovana predsednica, z nami je danes podpredsednik Okrožnega sodišča v Ljubljani, kazenski sodnik, okrožni kazenski sodnik Tomaž Bromše, pa bi prosila še njega, če se strinjate, za dopolnilno obrazložitev.

Hvala lepa.