Hvala lepa, predsedujoča, za besedo.

Lep pozdrav tudi z moje strani!

Torej Komisija za državno ureditev je na svoji 20. seji 29. maja obravnavala ta predlog zakona in ga je podprla. Kljub temu pa je bilo v razpravi opozorjeno, da za tako pomemben zakon kot je zakon sedaj o kazenskem postopku, ki najgloblje posega v človekove pravice, ni primerno, da se sprejema po skrajšanem postopku, še posebej ker se vse določbe ne nanašajo na to rokovno problematiko, ki je bila opredeljena s strani predlagateljev. Prehitro sprejete in neusklajene rešitve so mnogokrat spoznane za neustavne potem na Ustavnem sodišču, to pa ne nazadnje otežuje delo tudi samim organom pregona, ne samo seveda obdolžencem. Smiselno bi bilo, da se predlog zakona v nadaljnjem zakonodajnem postopku uskladi s stališči strokovne javnosti, v kolikor to še ni usklajeno, saj je po zaključku dela strokovne skupine, ki je predlog zakona podprla, prišlo do sprememb besedila, ki pa s strokovno javnostjo niso bile usklajene. Na primer dokazni standard za dovoljenje za pridobitev podatkov o stanju in prometu na bančnem računu za pravne osebe, ki je bil najprej usklajen tako za fizične kot pravne osebe na nivo utemeljenih razlogov za sum za storitev kaznivega dejanja, nato pa brez uskladitve s strokovno javnostjo za pravne osebe ponovno spremenjen v razloge za sum, da je storjeno kaznivo dejanje. Ravno tako je v sedanjem besedilu predvideno, da lahko ukrep tajnega opazovanja dovoli državni tožilec s pisno odredbo, čeprav je bilo usklajeno besedilo, da bo ukrep odredilo sodišče. Glede na navedeno, kot sem že rekla, smo zakon podprli. Predlagamo pa, in si seveda želimo, da bi se v nadaljnjem zakonodajnem postopku te dileme v čim večji meri odpravile, da ne bo potem težav z izvajanjem zakona v praksi. Hvala.