Lep pozdrav!

Spoštovana predsednica, spoštovani poslanke in poslanci, spoštovani vsi ostali prisotni!

Zadnjo novelo Zakona o kazenskem postopku ZKP-O je Državni zbor obravnaval pred štirimi leti. Takrat smo prilagodili procesne določbe, potrebne za začetek delovanja evropskega javnega tožilca in evropskega delegiranega tožilca, implementirali pa smo tudi direktivo o procesnih jamstvih za otroke, ki so osumljene ali obdolžene osebe v kazenskem postopku. Danes pa je pred vami predlog novele ZKP-P, katere nastanek pa je v veliki meri tudi odraz časa v katerem živimo. Če je pred desetletji veljalo, da se kazensko pravo spreminja, redko, danes žal temu ni več tako. Kazensko pravo je postalo izrazito dinamično, na njegov razvoj pa vplivajo različne dejavnosti, od tehničnega napredka na eni strani, do spremenljivih družbenih razmer na drugi strani. Zakonske rešitve s področja kazenskega procesnega prava so zato vedno znova predmet ustavnosodne presoje, kot tudi predmet presoje različnih nadnacionalnih izhodišč in pri tem nimam v mislih le naše zakonodaje, ampak tudi zakonodaje drugih evropskih držav.

Če na kratko povzamem vsebino predlagane novele, ta zajema troje: uresničitev odločbe Ustavnega sodišča, delno implementacijo dveh evropskih direktiv ter manj zahtevne rešitve, ki izhajajo iz potreb iz prakse. S predlogom te novele predvsem uresničujemo odločbo iz julija lanskega leta, s katero je Ustavno sodišče razveljavilo zakonsko ureditev prikritih preiskovalnih ukrepov pridobivanja prometnih in bančnih podatkov. Konkretno Ustavno sodišče je razveljavilo 149.b., 149.c, peti odstavek 156. člena ZKP in šesti odstavek 156. člena ZKP v kolikor se nanaša na peti odstavek. Če povem poenostavljeno kaj je Ustavno sodišče odločilo je, da so trije členi ZKP niso skladni z Ustavo, saj se s temi ukrepi pretirano posega v komunikacijsko zasebnost osebe, če na drugi strani tehtamo s koristmi, ki bi za to nastale. Iz odločbe Ustavnega sodišča za to izhaja, da je treba pri pridobivanju prometnih podatkov dvigniti dokazni standard, zožati katalog kaznivih dejanj, za katera se ukrep uporablja, in niasirano urediti obdobje pridobivanja prometnih podatkov oziroma na krajša obdobja zamejiti odrejanje ukrepa. Pri naročniških, elektronskih in bančnih podatkih posameznika pa je treba zagotoviti, da jih je možno pridobiti samo s sodno odredbo. Po preučitvi odločbe Ustavnega sodišča smo bili na Ministrstvu za pravosodje skupaj z deležniki pred težko nalogo. Razveljavljene odločbe je bilo treba napisati na novo, pri tem pa tehtati med različnimi pristopi in zagotoviti ustavno skladnost predlaganih rešitev. Ocenjujem, da smo se uskladili do največje možne mere in dovolite, da se na tem mestu zahvalim sodelavkam in sodelavcem in predstavnikom ter predstavnicam stroke za konstruktivno sodelovanje, mestoma tudi za potrpežljivost, saj so bile sodelovanje mestoma tudi za potrpežljivost, saj so bili pogovori in usklajevanja resnično zahtevna. Rešitve, ki jih predlagamo, so bile oblikovane v še posebej tesnem sodelovanju s predstavniki državnega tožilstva. Saj so prav državni tožilci tisti, ki predlagajo prikrite preiskovalne ukrepe, med katere spadata tudi pridobitev prometnih in bančnih podatkov. Poudarila bi, da smo dodatno glede načina izvršitve težkih kaznivih dejanj gospodarske in organizirane kriminalitete oziroma korupcijskih kaznivih dejanj upoštevali, da so v praksi večkrat prepletena z določenimi lažjimi kaznivimi dejanji in da je posledično preiskava slednjih ključnega pomena za preiskavo težjih kaznivih dejanj. To pomeni, da smo v katalogu kaznivih dejanj obdržali tudi nekatera lažja kazniva dejanja. V kolikor bodo v konkretnih primerih povezana z organizirano oziroma težjo kriminaliteto. Tako bo na primer omogočeno pridobivanje prometnih podatkov za kaznivo dejanje grožnje, ki je sicer glede na zagroženo kazen lažje kaznivo dejanje, vendar pa večkrat vodi do storitve hujših kaznivih dejanj, lahko tudi do umora. Ta rešitev je pomembna tako z vidika aktualnih groženj, ki se pojavljajo na spletu. Policija in državno tožilstvo bosta tako še naprej imela ustrezna orodja za preiskavo in pregon tovrstnih kaznivih dejanj.

Dovolite, da se dotaknem še nekaterih drugih rešitev iz predloga zakona. Z novelo P, ki jo danes obravnavamo se uresničujeta še dve drugi določbi, odločbi Ustavnega sodišča. Tako smo v skladu z novejšo ustavno sodno prakso urejamo možnost odložitve oziroma prekinitve izvršitve zaporne kazni. In sicer, pri predlogu za nadomestno izvršitev kazni zapora ter pri vložitvi izrednega pravnega sredstva zahteve za varstvo zakonitosti. Poleg tega pa ne smemo pozabiti, da Evropska unija v zadnjem obdobju vedno bolj intenzivno posega tudi na področje kazenskega prava. Posledično smo kot država članica EU v zadnjih dveh novelah precejšen del sprememb posvetili tudi harmonizaciji našega pravnega reda z evropskim tudi tokrat z novelo P zagotavljamo skladno z dvema direktivama EU, pri čemer smo v fazi priprave teh rešitev sodelovali tudi s predstavniki Evropske komisije, gre za direktivo o pravici do dostopa do odvetnika v kazenskem postopku ter direktivo o procesnih jamstvih za otroke, ki so osumljene ali obdolžene osebe v kazenskem postopku. Obe direktivi sta v pretežni meri sicer že preneseni v nacionalno zakonodajo. Poleg tega pa so v predlogu zakona tudi nekatere druge pomembne rešitve, pri čemer pa ne gre za sistemske spremembe. Pri tem bi izpostavila mogoče samo dve. Zaradi velikega števila kaznivih dejanj prepovedanega prehajanja meje ali ozemlja države omogočamo, da se osebe, ki bi lahko bile priče takšnih kaznivih dejanj v izjemnih primerih zadrži do 24 ur, pri čemer imajo v času zadržanja vse pravice, ki takšnemu ukrepu tudi pritičejo. Da bi še dodatno pospešili postopek pa dopuščamo tudi možnost tolmačenja prek videokonference. Saj gre praviloma za osebe, ki ne govorijo slovensko. Z obema rešitvama na podlagi izkušenj tožilstva in policije rešujemo težave, ki nastajajo pri nezakonitem prehajanju državne meje, ki ga organizirano vodijo zločinske združbe. Za konec bi omenila še rešitev, ki sledi dobrim praksam in tudi zakonskim rešitvam v Evropi. To je možnost pravno nezavezujoče poenostavljanje obrazložitve odločb, ki se v kazenskem postopku izdajajo ranljivim osebam, na primer otrokom, ki so žrtve kaznivih dejanj in ki je v mnenju Zakonodajno-pravne službe bila deležna tudi najobširnejših pripomb. Z bolj poljudnimi predstavitvami zapletenih odločitev bomo pravosodje še bolj približali ljudem brez da bi hkrati, po našem mnenju, pretirano obremenili sodnike in državne tožilce, saj gre zgolj za možnost, ki jo ponujamo odločevalcem in pri tem poudarjam, ne gre za zakonsko obveznost, gre zgolj za možnost pomoči ranljivim osebam. Zavedam se, da je bilo s strani sodstva in ne nazadnje tudi s strani ZPS kar nekaj pripomb glede tega predloga, vendar iskreno verjamem, da gre za rešitev, ki bo v izjemnih primerih pomenila neprecenljiv doprinos za ranljivega posameznika. S to rešitvijo se bomo tudi uvrstili v vrh držav, ki delovanje pravosodnega sistema prilagajajo potrebam ranljivih oseb.

Naj se na kratko dotaknem tudi samega predlaganega postopka. Vlada kljub občutljivosti vsebine tako pomembnega zakona predlaga obravnavo novele po skrajšanem postopku, saj je Ustavno sodišče razveljavitev treh členov ZKP odložilo za čas enega leta od objave odločbe v Uradnem listu, ta rok pa se izteče 12. avgusta letos. In narediti moramo vse, da bo delo organov odkrivanja in pregona storilcev najhujših kaznivih dejanj nemoteno potekalo naprej, upoštevajoč zahteve, kot jih je opredelilo Ustavno sodišče.

Zavedam se, da policija in tožilstvo potrebujeta orodja za delo. Možnost pridobitve prometnih in bančnih podatkov je namreč eden ključnih ukrepov, ki ga imata policija in državno tožilstvo na voljo pri boju z najhujšim kriminalom, vendar mora biti to zakonito in skladno z Ustavo. Pri varovanju človekovih pravic in svoboščin pa bi rada posebej poudarila tudi skrb, da se omogoči učinkovito preiskovanje ter pregon najtežjih kaznivih dejanj, najtežjih oblik kriminala, zlasti gospodarskega ter korupcije in zaščito žrtev le tega.

Tudi sama, skupaj s sodelavkami in sodelavci, bi si želela, da bi bile rešitve pripravljene prej in da bi predlog zakona lahko obravnavali v rednem zakonodajnem postopku, vendar pa, če pogledamo to odločbo Ustavnega sodišča, mislim, da ima 70 strani, je strokovno zelo zahtevna, zato pa ocenjujem, da smo skupaj z vsemi deležniki v tem kratkem času naredili maksimalno.

Zaključno se želim zahvaliti tudi Zakonodajno-pravni službi Državnega zbora za podano mnenje. Koalicija je sledila večini pomislekov in vložila osem amandmajev za katere lahko v imenu predlagatelja zakona povem, da se z njimi strinjamo in da po našem mnenju izboljšujejo besedilo predloga zakona. Poleg tega je Slovenska demokratska stranka v tistem roku, ko smo se pripravljali na tole, vložila dva amandmaja, ki pa jih naša, ki pa jih z našega strokovnega vidika ne moremo podpreti. To še posebej velja za predlog nove prehodne določbe s posegom v Zakon o državnem tožilstvu in je povsem nepovezan s spremembami Zakona o kazenskem postopku, ki so danes pred vami. Kar se tiče pa danes na klop predlaganega amandmaja, pa, če gre za hujšo obliko, je v bistvu že všteto, pri milejši obliki pa pravzaprav ne mislimo, da ni potrebno.

Seznanjeni smo tudi s pripombami Državnotožilskega sveta, ki so bile s takšno vsebino prvič podane šele v tej fazi zakonodajnega postopka. V času strokovnega usklajevanja predloga zakona je Državnotožilski svet podal le splošno pripombo, da nasprotujejo kazuističnemu spreminjanju zakona. Pri tem pa moram poudariti, da so predstavniki državnega tožilstva intenzivno sodelovali pri pripravi ključnih rešitev in da je predlog zakona posledično z njimi v veliki meri usklajen.

Seznanjeni smo tudi s stališčem Odvetniške zbornice Slovenije, ki ne podpira nekaterih sprememb zakona, gre seveda za rešitve, ki so posledica tehtanja med interesi deležnikov v kazenskem postopku, ki so si med sabo pogosto nasprotujoči. Vsi ti interesi so seveda legitimni, kot predlagatelj zakona pa smo morali tehtati in na koncu smo se odločili za rešitev, ki v največji možni meri zasleduje cilj. Učinkovitosti kazenskega pregona ob upoštevanju usmeritev Ustavnega sodišča.

Toliko za uvod z moje strani, smo pa v nadaljevanju s sodelavkami in sodelavci pripravljeni odgovoriti tudi na dodatna vprašanja. Predsednica, hvala.