Hvala lepa za besedo. Lep pozdrav vsem! Tudi na našem resorju potekajo zelo veliko aktivnosti, intenzivno in na različnih področjih, pa bom se osredotočila samo na nekaj najpomembnejših.

Na področju predšolske vzgoje, torej vrtcev, je Vlada Republike Slovenije se seveda še naprej prizadeva za izboljšanje dostopa do predšolske vzgoje in izobraževanja, kot tudi njihove visoke kakovosti. Vključenost otrok od 3 leta starosti do šoloobvezne starosti v predšolsko vzgojo je v Sloveniji 92,3 odstotka in je približno enaka povprečju Evropske unije. Število otrok, starih do 3 let vključenih v formalno predšolsko vzgojo, pa se je leta 2022 znatno povečalo, kar za 4,8 odstotne točke v primerjavi s preteklim letom na 52,3 odstotka in je že preseglo revidirani barcelonski cilj, to je 46 odstotkov.

Na področju vrtcev v zadnjih letih je vlada sprejela posamezne odločitve, ki so pomembno izboljšale položaj zaposlenih in pogoje za delo z otroki. V šolskem letu 2022-23 je bilo uvedeno napredovanje vzgojiteljev predšolskih otrok, pomočnikov vzgojiteljev v naziv mentor in svetovalec, ki so potem povezano s tem lahko napredovali za štiri plačne razrede.

Prav tako se širi mreža razvojnih oddelkov v vrtcih, v katere se vključujejo otroci s posebnimi potrebami. In seveda, sredstva zanje v pretežni meri že zagotavlja državni proračun. Za ključne spremembe na področju delovanja vrtcev bo Vlada pripravila novelo Zakona o vrtcih. Predlog pripravlja delovna skupina, ki jo je imenoval minister, novela pa bo med drugim vsebovala tudi strokovna izhodišča nacionalnega programa vzgoje in izobraževanja za obdobje 2023-2033.

Kar zadeva preučitev možnosti brezplačne predšolske vzgoje zadnje leto pred vstopom v osnovno šolo, je Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje v ta namen pred tremi leti naročilo podrobno preučitev obstoječega stanja z evalvacijsko študijo, izsledki pa bodo prav tako upoštevani v okviru Nacionalnega programa. Očitki, da "želi Vlada vzeti denar za varstvo naših najmlajših," citiram, so neresnični. Poudarjamo, da smo navkljub strogim varčevalnim ukrepom po avgustovskih ujmah in poplavah ohranili vse obstoječe subvencije in pomoči v predšolsko vzgojo. Če preidem na področje osnovnega šolstva, bi želela izpostaviti Zakon o osnovni šoli. Novela je bila sprejeta februarja letos in uvaja številne rešitve in izboljšave na različnih segmentih osnovnošolskega izobraževanja. Uvaja se možnost, da se dosežki nacionalnega preverjanja znanja devetošolcev uporabijo kot selekcijski mehanizem za vpis v srednje šole, v primeru, da pač učenci dosegajo enake. Ob tej inflaciji odličnih ocen vsi dosegajo enako število točk, kar je naletelo na veliko podporo v strokovnih krogih. Nadalje, z novelo je bilo urejeno tudi področje izobraževanja na domu, kjer so bila zaznana številna odstopanja in različna obravnava vseh udeležencev vzgoje in izobraževanja. Novela prinaša tudi rešitve na področju osnovnošolskega izobraževanja otrok s posebnimi potrebami, ureja se področje izobraževanja na domu za učence s posebnimi potrebami, uvaja se možnost počitniškega varstva za otroke s posebnimi potrebami in pa možnost plačanega prevoza tudi za polnoletne otroke s posebnimi potrebami ter sistemsko se uvaja izvajanje slovenskega znakovnega jezika in jezika gluhoslepih, podaljšuje pa se tudi možnost podaljšanja statusa učenca s treh na štiri leta.

Zakonodaja uvaja spremembe v delu, ki ureja integracijo otrok priseljencev, katerih materni jezik ni slovenščina. Uvaja se možnost, da se učenci priseljenci postopoma vključujejo k pouku obveznih predmetov, tako da se v začetnem obdobju šolanja udeležujejo intenzivnega pouka začetnega slovenskega jezika. Neke prilagoditve pa učenci zaradi lažje integracije bodo deležni tudi v drugem letu šolanja v slovenskem šolskem, osnovnošolskem sistemu.

Želela bi opozoriti še na interpretacijo uvedbe prenovljenega koncepta razširjenega programa. Ta je bil med šolami, ki so sodelovale v poskusu, prepoznan kot pomembna novost, tudi deležen pozitivnih odzivov s strani otrok, kar je nam še vedno tudi zelo pomembno. Spremembe prinašajo veliko novosti v smislu sodobnega in pravičnejšega sistema izobraževanja in odgovarja na potrebe otrok. Kar zadeva širši nabor dejavnosti, seveda se ne ukinja možnost pevskega zbora, jutranjega varstva, dodatnega in dopolnilnega pouka, kot je bilo navedeno, temveč prenovljeni koncept vse te vsebine preoblikuje v tri vsebinske sklope in jih oblikuje na način, da bo kar najbolj odgovarjal potrebam otrok, fleksibilnosti šol, njihovim potrebam, ki izhajajo tudi možnostim iz lokalnega okolja. Bi pa poudarila, da v tem sklopu so sedaj tudi bivši, če lahko tako rečem, neobvezni izbirni predmeti, ki pa po novem v prenovljenem konceptu razširjenega programa ne bodo ocenjevani, kar pa zagotovo predstavlja eno pomembno olajšavo za učence, pa tudi, upamo, dodatno motivacijo za učenje med neobveznimi izbirnimi predmeti, pa je tudi šola dolžna ponuditi učenje tujega jezika. In novela uvaja tako obvezno učenje prvega tujega jezika od prvega razreda naprej. Potem pa se uvaja možnost učenja dodatnih jezikov kot obveznih izbirnih predmetov ali pa jezikov v razširjenem programu, kar seveda omogoča učencu učenje treh tujih jezikov, če bi se otrok tako odločil, kar pa je tudi skladno najmanj s temi obveznostmi Evropske unije, ki zagovarja znanje oziroma učenje maternega jezika in dveh tujih jezikov. Ta model, ki je pri nas z drugim tujim jezikom, pa je primerljiv z modelom sosednjih držav, Avstrije, Madžarske in Hrvaške. Želela bi poudariti, da poteka še kurikularna prenova, ki je zelo pomemben proces. v katerem se približujemo potrebam današnjih šolajočih. Hkrati pa poteka tudi modernizacija srednjega poklicnega in strokovnega izobraževanja, katerega glavni cilj pa je modernizirati poklicno in strokovno izobraževanje na način, ki bo omogočal krepitev kompetenc za digitalni zeleni prehod, večjo prilagodljivost, odpornost in odzivnost poklicnega in strokovnega izobraževanja na potrebe gospodarstva, družbe ter lažji prehod iz izobraževanja na trg dela. Kakovost poklicnega in strokovnega izobraževanja pa Vlada nadgrajuje tudi s projektom promocije poklicnega in strokovnega izobraževanja. Vlada krepi tudi socialna partnerstva in razvoj novih modelov sodelovanja z delodajalci, tudi z vključitvijo mreže medpodjetniških izobraževalnih centrov, ki je bila razvita za podporo gospodarstvu, še zlasti malim in srednjim podjetjem ter obrtnikom pri zagotavljanju ustrezno usposobljenih delavcev. Nekatere medpodjetniško izobraževalne centre bo potrebno vsebinsko in organizacijsko prenoviti skladno s potrebami novo razvitih modelov sodelovanja z delodajalci in možnosti za ustrezno organizacijsko umeščanje v srednješolski sistem in vodenje medpodjetniških izobraževalnih centrov. So pa že opredeljene v predlogu novele Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja. Dodala bi še, da so bili sprejeti prenovljeni višješolski programi, novi programi za odrasle, prenovljen bo pa tudi program začetna integracija priseljencev ter sprejet zakon o dopolnitvah Zakona o višjem in strokovnem izobraževanju. Ko je bilo pa prej omenjeno o dolgotrajnosti postopkov, bi pa dodala še, da je Zakon o maturi kar precej poenostavlja postopke za naše dijake. S področja šolske prehrane samo izpostavljam, da je skrb za zdravo prehranjevanje otrok in mladostnikov se ureja z veljavnimi predpisi in z novim šolskim letom, to je 2024-2025. Bodo pričele veljati nove oziroma prenovljene smernice za prehranjevanje v vzgojno izobraževalnih zavodih, ki izpostavljajo trajnostno prehranjevanje in strategije, ki pomagajo zmanjšati izgube hrane in količin odpadne hrane ter zavržene. Spodbuja se pa tudi trajnostna praksa pri organizaciji šolske prehrane.

Če omenim še nacionalni program vzgoje in izobraževanja. Minister je začel pripravo strateškega dokumenta za razvoj prioritet na področju vzgoje in izobraževanja za naslednje desetletje, pri čemer je imenoval delovno skupino s strokovnjaki. Res je, nekateri so odstopili in skupina kljub temu uspešno deluje in sodeluje z različnimi deležniki. Predstavlja osnutek dokumenta, izvedenih je bilo šest regijskih posvetov, posvetovanja s strokovnimi zavodi, sveti in ministrstvom. 15. marca je v Državnem zboru potekala tudi javna predstavitev mnenj o osnutku dokumenta, kjer so sodelovali tudi poslanci. Delovna skupina je prejela 454 pobud in predvidoma bo posodobljen dokument pripravljen v kratkem času.

S področja kadrov potekajo različne aktivnosti. Vlada naslavlja pomanjkanje kadrov v vzgoji in izobraževanju z več ukrepi: zagotavljajo se kakovostno začetno izobraževanje učiteljev v sodelovanju z univerzami, prenova pedagoških programov za krepitev digitalnih in trajnostnih kompetenc, štipendiranje pedagoških študijev, izvajanje pripravništva, organizira in financira se nadaljnje izobraževanje, nudi se finančna pomoč za študij in izpopolnjevanje učiteljev, podpira se profesionalni razvoj v sistemu napredovanja. Bil je uveljavljen nov naziv, se pravi višji svetnik, torej lahko učitelji oziroma strokovni delavci vzgoje in izobraževanja napovedujejo v četrti naziv. V pripravi je novela Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja, ki omogoča že sedaj - ta sprememba je bila že sprejeta - fleksibilnejše zaposlovanje kandidatov brez pogojev za določen čas in pa s potencialom za zaposlitev za nedoločen čas, ko se pogoji ko kandidat pogoje izpolni. Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje vzpostavlja tudi spodbudno učno okolje, podpira avtonomijo učiteljev, omogoča njihovo sodelovanje v procesih odločanja in pa sodeluje s socialnimi partnerji za izboljšanje delovnih pogojev. Za šolsko leto, ki je pred nami, (2024-2025) so zagotovljena večja sredstva za nadaljnje izobraževanje in alternativne poti do učiteljskega poklica, kar bistveno prispeva k profesionalnemu razvoju učiteljev in izboljšanju njihovega zadovoljstva. Želela bi dodati še eno pomembno novico, da je Svet Guvernerjev evropskih šol decembra 2023 podprl odprtje slovenske jezikovne sekcije na Evropski šoli v Bruslju. Ki bo zaživela s pričetkom novega šolskega leta in bo tako omogočila celotno šolanje slovenskih otrok v maternem jeziku. Ta pomembna pridobitev bo v slovenski skupnosti v Bruslju omogočala izobraževanje otrok, zaposlenih v inštitucijah in agencijah Evropske unije na predšolski, osnovnošolski in srednješolski ravni v slovenskem jeziku.

Toliko mogoče za enkrat, hvala lepa.