Spoštovana predsednica, hvala za besedo, spoštovane poslanke in poslanci, cenjeni gostje!

Danes sedimo na seji odbora, kjer je Poslanska skupina NSi zahtevala sklic nujne seje zaradi obravnave izhodišč za pripravo novele Zakona o zdravstveni dejavnosti. Predlagatelj se pri tem v prvi vrsti sklicuje na prispevek STA z dne 15. 5., v katerem je tudi navedba predsednika Vlade, da so šla izhodišča v koalicijsko usklajevanje in bodo v naslednjih tednih - podčrtujem - v naslednjih tednih tudi javno razgrnjena. Čeprav predsednik Vlade govori o naslednjih tednih je poslanska skupina potrebovala zgolj pet dni, da je v Državni zbor poslala zahtevo za sklic nujne seje Odbora za zdravstvo z dramatičnim naslovom Prve točke. Zahteva za sklic te seje se začenja z nekaterimi neresničnimi navedbami. Ni resnična navedba, da bi zaradi smernic, ki sploh še niso bile javno razgrnjene. Pet kirurgov šempetrske bolnišnice dalo odpoved. Iz preverjenih virov lahko zatrdimo, da so bile omenjene odpovedi vročene pred citirano izjavo predsednika Vlade. Tudi ni resnična navedba, da s stavkajočimi zdravniki Vlada ne vodi dialoga in jih poskuša z zavlačevanjem in neizpolnjevanje obljub zlomiti. Vlada se odziva na čisto vse, čisto vse pobude za dialog z zdravniki. In Sindikat zdravnikov vseskozi vabi k nadaljevanju pogajanj v okviru zdravstvenega stebra. Predlagatelji te seje vladi očitajo, da je z novelo Zakona o zdravniški službi bistveno omejila zdravniško stavko, kar naj bi vodilo kolaps slovenskega zdravstva. V resnici pa je Vlada pred posledicami stavke zgolj zaščitila najbolj ranljive skupine, kar je kot utemeljeno prepoznalo tudi Ustavno sodišče Republike Slovenije. Čeprav so izhodišča za pripravo novele Zakona o zdravstveni dejavnosti še vedno predmet usklajevanja, lahko na tem mestu izpostavimo nekatere ključne razmisleke, ki predstavljajo osnovo za načrtovanje zakonskih sprememb. Cilj, ki ga zasledujemo, je urejen zdravstveni sistem, v katerem so na prvem mestu pravice pacientov in zagotavljanje strokovne, kakovostne in varne zdravstvene obravnave ob primerni dostopnosti. Ob spremljanju izvajanja veljavnega zakona v praksi ugotovimo, da so določena področja organizacije in izvajanja zdravstvene dejavnosti pomanjkljivo oziroma neustrezno urejena ali pa sploh niso urejena. V prvem koraku želimo z novelo zakona nasloviti predvsem vsebine, ki jih prepoznavamo kot najbolj pereče in jih bom na kratko predstavil v nadaljevanju.

Najprej področje dovoljenj za opravljanje zdravstvene dejavnosti. Že novela zakona iz leta 2017 je bistveno posegla v področje dovoljenj za opravljanje zdravstvene dejavnosti. V praksi se je izkazalo, da je to področje še vedno premalo natančno in mestoma tudi neustrezno urejeno. Izhodišča za to predvidevajo, da se bodo dovoljenja za opravljanje zdravstvene dejavnosti lahko izdajala le vlagateljem, ki bodo zdravstveno dejavnost opravljali v svojem imenu in za svoj račun. S tem bi se izognili trenutni praksi, ko samostojni podjetniki na podlagi pogodb civilnega prava izvajajo dejavnost v prostorih drugih izvajalcev, pogosto javnih zdravstvenih zavodov z njihovo opremo in njihovim materialom. Po sprejetem razporedu dela gre za odnos, ki ima vse značilnosti delovnega razmerja in skladno z veljavno delovnopravno zakonodajo ni dopusten. Na ta način tovrstni subjekti dejansko nastopajo kot podizvajalci programa, ki ga financira Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije. Samo v letošnjem letu je Ministrstvo za zdravje prejelo kar 39 vlog zdravniških espejev za delo pri javnih zdravstvenih zavodih. Danes je registracija zdravstvene dejavnosti pri Ajpesu možna celo brez izdanega dovoljenja Ministrstva za zdravje za opravljanje zdravstvene dejavnosti. Nekateri espeji celo izvajajo zdravstveno dejavnost brez izdanega dovoljenja Ministrstva za zdravje. Izhodišča za to prinašajo razmislek, da bi dokazilo o registraciji pri Ajpes začelo veljati šele z dnem pridobitve dovoljenja za opravljanje zdravstvene dejavnosti. Navedeno pomeni, da bi bilo dovoljenje Ministrstva za zdravje predpogoj za polno registracijo in dejansko opravljanje zdravstvene dejavnosti. Z novelo iz leta 2017 je bil vpeljan tudi institut odgovornega nosilca, ki zaradi pomanjkanja ustreznih strokovnjakov v praksi še ni popolnoma zaživel. Uveljavitev tega se je že večkrat prestavila. Izhodišča za to predvidevajo, da bi odgovorne nosilce vrste zdravstvene dejavnosti na primarni in sekundarni ravni določali na podlagi tako imenovanega skupnega debla specializacije. Izključno na terciarnem nivoju bi upoštevali tudi bolj podrobne specializacije. Smernice predvidevajo tudi vzpostavitev križnega šifranta med vrsto zdravstvene dejavnosti tako imenovanim VZD, in vrstami zdravstvenih storitev VZS, ki sodijo v njen okvir, kar bi prineslo tudi nujno potrebno večjo preglednost. Na področju koncesij Smernice predvidevajo postopek podaljšanja koncesije, in sicer tako, da se po izteku izvede nov javni razpis. Čeprav že veljavni zakon določa, da pravni promet s koncesijo na noben način ni dovoljen, bi skladno s smernicami jasneje opredelili kaj pomeni na primer statusno preoblikovanje koncesionarja. Zaradi potreb vzdrževanja javne mreže. Na podlagi regionalnega principa je potrebno tudi bolj natančno opredeliti območja izvajanja zdravstvene dejavnosti, torej določitev kraja, kjer izvajalec lahko opravlja svojo dejavnost. Smernice predvidevajo, da se zdravstveni delavec, ki deluje v mreži javne zdravstvene službe, vključuje tudi v zagotavljanje neprekinjenega zdravstvenega varstva. Na novo bi uredili tudi definicijo specialistične bolnišnične dejavnosti, izvajalce, ki jo izvajajo, in pogoje, ki jih morajo izpolnjevati. Prenovili bi tudi pogoje za opredelitev statusa splošne bolnišnice. Zdravstvenim zavodom v mreži javne zdravstvene službe bi radi omogočili večje sodelovanje, zaradi boljše izrabe kadrovskih in materialnih virov. Skladno s smernicami bi v novem poglavju uredili tudi temeljne pogoje opravljanja laboratorijske dejavnosti. Definirali kaj obsega ta dejavnost in vzpostavili pravne podlage za sprejem pravilnika, ki bi to področje lahko podrobneje uredil. Sočasno bi uredili tudi nekatera druga področja zdravstvene dejavnosti, ki doslej niso bila zadostno regulira, na primer psihoterapija. Skladno s smernicami bi bolj jasno opredelili tudi status zasebnega zdravstvenega delavca, ki bi imel status samostojnega podjetnika posameznika. Posledično je treba poenotiti tudi podatke o Registru zdravstvenih delavcev oziroma evidence dovoljenj za opravljanje zdravstvene dejavnosti. Skladno s smernicami bi opredelili tudi pravno podlago za določitev najvišjih cen zdravstvenih storitev, da bi s tem preprečili oškodovanje najbolj ranljivih skupin prebivalstva. Namen ureditve je, da bi spodbujali dodatno delo v zdravstvenem zavodu, kjer je zdravstveni delavec zaposlen. Delavcem, ki želijo delati več, bi tako omogočili, da to delo lahko opravljajo pri lastnem delodajalcu v obliki dopolnilne zaposlitve, za kar ne bi potrebovali dovoljenja oziroma posebne pogodbe. Skladno s smernicami bi določili tudi dodatne pogoje za delo pri drugem izvajalcu zdravstvene dejavnosti, to je, da niso presežene najdaljše dopustne čakalne dobe in da je realiziran program Zavoda za zdravstveno zavarovanje za tiste vrste zdravstvenih storitev, ki jih delavec opravlja. Bolj jasno bi želeli opredeliti, kdaj lahko zdravstveni delavec, zaposlen v javnem zdravstvenem zavodu, opravlja zdravstvene storitve pri drugem javnem zdravstvenem zavodu, seveda ob predhodnem soglasju delodajalca. Pogoj o neodklanjanju nadurnega dela pri delodajalcu bi veljal tudi za tako imenovane varovane kategorije, starejši delavci, starši in tako dalje. Če delavec odklanja nadurno delo v javnem zavodu, kjer je zaposlen, ne more dobiti soglasja za tovrstno delo pri drugem izvajalcu. Oboje predstavlja dodatno obremenitev. Predvidene so tudi izjeme, v katerih bi direktor lahko izdal soglasje za delo pri drugem izvajalcu tudi brez izpolnjevanja vseh naštetih pogojev; gre za dela in naloge, ki so velikega pomena, kot so na primer neprekinjeno zdravstveno varstvo v drugem javnem zdravstvenem zavodu, paliativna oskrba, delo pri organizaciji Rdečega križa ali gorski reševalni službi, delo pri Slovenija Transplant. Skladno s smernicami bi zdravstveni delavec, ki je zaposlen v javnem zdravstvenem zavodu, lahko s soglasjem direktorja opravljal zdravstvene storitve izven matičnega zdravstvenega zavoda, vendar le pri drugem javnem zdravstvenem zavodu. Za tovrstno delo so predvidene tudi dodatne stimulacije. Načrtujemo dodatne stimulacije v okviru možnosti, ki jih ponuja zakonodaja.

Upam, da sem uspel odgovoriti na ključne dileme in pojasniti, da načrtovane spremembe zakona postavljajo v središče prizadevanj pacienta in njegovo pravico do dostopnega, varnega in kakovostnega zdravstvenega varstva. Cilj načrtovanih zakonskih sprememb nikakor ni kolaps slovenskega zdravstva, kot neutemeljeno navajajo predlagatelji. Cilj načrtovanih sprememb zakona je okrepiti javno zdravstvo bolj jasna ločitev med javnim in zasebnim zdravstvom lahko k temu le še dodatno pripomore. Gre za odločitev, za katero so se koalicijske stranke opredelile že pred volitvami, za njo prejele podporo volivk in volivcev na volitvah in jo tudi zapisale v koalicijski pogodbi. Lahko se strinjamo tudi s predsednico Zdravniške zbornice Slovenije, da je pri zakonski razmejitvi javnega in zasebnega zdravstva potrebna previdnost. Predlagatelje prve točke dnevnega reda današnje seje bi zato vljudno prosili, da nam dajo nujno potreben čas za tovrstne presoje. Za obravnavo načrtovanih sprememb zakona o zdravstveni dejavnosti bo gotovo še veliko priložnosti, ko bodo izhodišča za novelo zakona v naslednjih tednih sprejeta, usklajena in, kot je najavil predsednik Vlade, tudi javno razgrnjena. Ko bo pripravljeno besedilo zakona in bo dano v javno obravnavo, in ko bo razprava o zakonu potekala v Državnem zboru tudi pred tem organom. Hvala lepa.