Govor

Spoštovana predsednica, najlepša hvala za besedo.

Lepo pozdravljeni vsi prisotni, posebno predstavniki ministrstva za zdravje, od katerih seveda pričakujemo odgovore na naša vprašanja!

Nova Slovenija si ves čas v tem mandatu prizadeva, da bi se stvari na področju zdravstva uredile oziroma, da bi se vsaj začele urejati. Prepričana sem, da vsi, ki danes tukaj sedimo, si želimo isto. Torej, čim prej skrajšati čakalne vrste, čim prej prekiniti zdravniško stavko, čim prej pacientu ponuditi storitev, vendar mislim, da so poti različne, da ne rečem, precej različne. Tudi predsednik Vlade vedno znova kadar nastopi, pove, da je zdravstvena reforma najvišja prioriteta te Vlade in pravzaprav na to prioriteto čakamo, ampak nekaj zelo, zelo konkretnega. Do zdaj je tisto, kar lahko rečemo, bilo konkretno to, da so z Zakonom o zdravniški službi oziroma ste z Zakonom o zdravniški službi bistveno omejili zdravniško stavko. Torej, za zdravnike se ne sekiramo, čeprav oni sami povedo, da delajo v razmerah, ki niso dobre zanje, predvsem pa niso dobre za bolnika. Vendar Vlada gre še naprej, za stavko se pač ne sekira, gre naprej in napove novo, novo spremembo zakonodaje, kjer ministrica reče, da so cilji novega zakona okrepiti javno zdravstvo. Kako? S tem, da pač ločimo javni sektor od privatnega, da onemogočimo zdravnikom in ostalemu osebju delati tudi pri koncesionarjih in seveda, da postanejo ponudniki zdravstvenih storitev, ki niso v mreži javne, ki niso v javni zdravstveni mreži, pravzaprav na nek način sovražniki.

Sprašujem se najprej, ali imamo v Sloveniji dovolj zdravstvenega kadra, da si lahko privoščimo takšno omejevanje dela zdravnikov, kot ga napoveduje novela zakona? Vsi podatki kažejo, da ne. Še več, predsednik Vlade pompozno napove novo Medicinsko fakulteto in napove, da bodo ti novi zdravniki rešili zdravstveni sistem, ki slabo deluje. Pri tem se ne vpraša, koliko let bomo rabili, da ti zdravniki pridejo v zdravstveni sistem, pri tem se ne vpraša, kdo jih bo poučeval, samo obljubi jih. Tako kot obljubi še marsikaj na področju zdravstva, vrže 200 milijonov v zdravstvo, s čimer se čakalne vrste ne skrajšajo, potem se pa čudi sam sebi, da se ni zgodilo nič. Da, v Novi Sloveniji smo že takrat povedali, da več denarja v zdravstvo ne bo rešilo problemov, ne bo približalo storitev pacientu, ampak drugačna organizacija dela.

Tisti, ki delajo v zdravstvu, to so zdravniki in ostalo osebje ter njihove organizacije, svarijo, da ta poseg ne bo skrajšal čakalnih vrst, da bo takšen poseg, kot ga je napovedala ta Vlada, samo podaljšal čakalne vrste in da bodo, citiram enega od zdravnikov, "nastradali pacienti". Kako pa naj še bolj nastradajo, ko se čakalne vrste dejansko povečujejo? Imam podatek, da so se v enem mesecu podaljšale za nedopustno dobo čakanja za 2 tisoč 717 ljudi. To so pacienti, to so čakajoči, ki niti diagnoze nimajo, pa jih njihov zdravnik napotuje na enega od specialističnih pregledov.

Torej, ne glede na to, kaj gospod predsednik Vlade in tudi Ministrstvo za zdravje dela in napoveduje, se čakalne vrste podaljšujejo. Morda boste rekli, da nimamo pravih podatkov. Morda je to tudi res, vendar, če je kaj naloga Ministrstva za zdravstvo in NIJZ, je seveda izčiščenje čakalnih seznamov, da bomo končno vedeli na eni strani, koliko ljudi čaka predolgo, koliko nedopustno dolgo, koliko dopustno dolgo, za katere storitve in najbolj pomembno, kako bomo najprej ta problem rešili, ki se mu reče enostavno, da bo pacient dobil storitev takrat, kadar jo rabi, ker jo vsak dan plačuje, ne takrat, ko bo prišel na vrsto, takrat je že lahko prepozno. V Novi Sloveniji nimamo nič proti, ureditev razmer. Podpiramo, da se točno ve kdo kaj dela. Vendar, in koliko zasluži? Vendar ne na račun pacienta, ker to, kar se vedno znova v Novi Sloveniji sprašujemo, ali je res pacientu, ki rabi zdravnika, ali mu je res pomembno, kje je ta zdravnik zaposlen, ali v javnem zavodu ali pri koncesionarju ali morda celo pri privatniku? Mi si samo želimo, da bi vsaj za obdobje, dokler se čakalne vrste ne spravijo na neko realno, neko realno številko, da se angažirajo vse kapacitete v zdravstvu. Ker mnogokrat, ko smo o tem govorili, so mi predstavniku ministrstva povedali, da ni dovolj zdravnikov in ostalega zdravstvenega osebja. Torej rabimo dopoldne in popoldne njihove usluge za to, da bi obdržali javno mrežo javnega zdravstva, kar je zame storitev, ki jo vsi plačujemo preko zdravstvene zavarovalnice in jo je dolžna zdravstvena zavarovalnica plačati tistemu, ki to storitev opravi, seveda po jasno določeni ceni. Zaradi tega smo želeli vlado opozoriti, naj se ponovno ne prenagli, naj se, preden bo šla v take drastične spremembe, pogovori s predstavniki na eni strani zdravnikov in ostalega medicinskega osebja, na drugi strani s predstavniki pacientovih pravic. In seveda naj skuša doseči soglasje. V tem trenutku tega soglasja ne vidimo. In zaradi tega smo tudi predlagali to razpravo in ta dva sklepa s katerimi želimo, da se prvo, kot sem rekla, vsi, ki sem jih naštela uskladimo, ker smo usklajeni bomo lahko dosegli želene cilje, na drugi strani, da res krepimo javno zdravstvo. Kajti ta žal ne red v zdravstvu oziroma predolge čakalne vrste paciente preusmerjajo v popolnoma privatne, popolnoma privatnim ponudnikom zdravstvenih storitev. Ker veste, kadar si zdrav imaš veliko želja, kadar si bolan pa imaš samo eno in to je zdravje. In žal se dogaja, da ljudje več ne gledajo, koliko kje je treba zdravstveno storitev plačati, ampak si jo enostavno plačajo, ker ne morejo več trpeti ali bolečin, ali so samozaposleni in morajo iti v službo, ali jih grdo gledajo njihovi delodajalci. To se pravi, zelo, zelo veliko razlogov je. Prvo je pa seveda zdravje nacije, naroda, da nekaj naredimo, da se čakalne vrste skrajšajo in da se resnično posvetimo osnovi, za kar imamo zdravstvene storitve in navsezadnje Ministrstvo za zdravje, da takrat, ko smo bolni, dobimo zdravnika. Temu so namenjeni tudi ti sklepi. In prepričana sem, da jih boste, če ste dobronamerni in če z nami delite skrb za pacienta, da jih boste tudi podprli. Najlepša hvala.