Hvala lepa.

Dobro, dajmo zdaj določiti dnevni red, ker ga še nismo.

Prehajamo na določitev dnevnega reda 74. izredne seje Državnega zbora, predlog katerega ste prejeli danes, 4. junija, s sklicem seje. O predlogu bomo odločali v skladu s prvim odstavkom 64. člena Poslovnika. Predlogov za širitev ni, zato predlagam, da se za današnjo sejo določi dnevni red kot ste ga prejeli s sklicem.

Prehajamo zdaj na odločanje o dnevnem redu in prosim vas, da preverite delovanje glasovalnih naprav.

Glasujemo. 50 poslank in poslancev je navzočih, vsi so glasovali za.

(Za je glasovalo 50.)(Proti nihče.)

Ugotavljam, da je dnevni red 74. izredne seje Državnega zbora določen.

Moram vas pa tudi obvestiti o tem, da sem dobila pisno obvestilo, napoved obstrukcije s strani Poslanske skupine SDS, da bodo obstruirali današnjo to sejo in potem tudi oziroma da so obstruirali tudi Odbor za zunanjo politiko oziroma sejo tega odbora.

Zdaj pa je prav, čeprav poslancev opozicije ni v dvorani, pa bi bilo dobro, da bi bili, ampak verjamem, da nas spremljajo preko ekranov, ker mislim, da vseeno pa ni tako, da jih ne bi zanimalo, kaj se dogaja, in sicer, zakaj je danes tak kot je. Jaz sem vam dolžna pojasnilo, sem ga tudi napovedala in bom vam zdaj tudi to obrazložila.

Najprej se je treba vprašati ali je sklep o priznanju Palestine akt, glede katerega je sploh mogoče razpisati posvetovalni referendum; to je naše vprašanje. Postopka priznanja neodvisnosti in suverenosti določene države naš zakon o zunanjih zadevah eksplicitno ne določa. Postopka priznanja države, država, države natančno ne določa niti noben drug zakon ali akt Republike Slovenije. Zakon v drugem odstavku 3. člena določa le, da lahko vlada na predlog Ministrstva za zunanje zadeve predlaga Državnemu zboru, da se opredeli do določenega zunanjepolitičnega vprašanja. Takšno pravno podlago so vsebovali vsi dosedanji akti o priznanju držav, ki jih je sprejel Državni zbor na predlog vlade. Bolj kot za pravni akt pri priznanju države gre za politični akt, ki ne bo imel neposrednih posledic za prebivalce naše države, torej prebivalce Republike Slovenije. Gre za politično vprašanje, izraz politične volje, ki ima zunanje politične posledice. Priznanje pa ne pomeni, in to je bilo danes tudi v razpravah rečeno, da se neka država s priznanjem ustanovi ali da ne obstaja, ker je na primer Slovenija ne priznava; s priznanjem se samo sporoča pripravljenost neke države, da naveže prijateljske odnose, izmenja diplomatski predstavništvi in začne uveljavljati odnose sodelovanja. Mimogrede, tudi to je bilo rečeno, ko je bila Slovenija pred 32 leti sprejeta v Organizacijo združenih narodov, je bila palestinska oblast med prvimi, ki je Slovenijo priznala. Posamezen akt je vedno treba presojati vsebinsko ne glede na njegovo poimenovanje. Čeprav torej Državni zbor priznanje sprejema s sklepom, je ta sklep v primeru priznanja države zgolj ugotovitev obstoja določenih dejstev. Pri priznanju države gre za enostransko simbolično deklaracijo politične volje, pri čemer je priznanje lahko tudi konkludentno, na primer s sklenitvijo mednarodne pogodbe, z vzpostavitvijo diplomatskih odnosov in podobno. Slovenija je na primer s Palestino to storila 10. maja 2024, ko je na zasedanju Generalne skupščine OZN podprla polnopravno članstvo Palestine v OZN. Zakon o referendumu in ljudski iniciativi v 26. členu določa, da lahko Državni zbor razpiše posvetovalni referendum o vprašanjih iz svoje pristojnosti, ki so širšega pomena za državljane. Priznanje druge države ne zadeva prebivalcev Slovenije, pač pa bolj zadeva prebivalce nekega drugega območja, torej območja v tujini, ko neki mednarodni entiteti priznava državnost. In še to: nobena država na svetu nobena še ni razpisala referenduma o priznanju katerekoli države. Sama izpeljava referenduma o priznanju neke države pa bi po mnenju uglednih mednarodnih pravnikov ustvarila vtis nezaupanja v lastno suverenost in poskus izogibanja lastni odgovornosti. Toliko o pravni naravi Akta o priznanju Palestine. Sicer večinsko mnenje je, da bi bil posvetovalni referendum možen. Zdaj pa okrog 30 dnevnega roka. o katerem je bilo toliko besed danes. Naj najprej poudarim, da gre za poslovniški, ne zakonski rok, kot je napačno govoril Janez Janša. Gre za rok, ki je določen v tretjem odstavku 184. člena Poslovnika, pri čemer nihče ne ve, čemu je ta rok pravzaprav namenjen. Jaz sem spraševala ugledne ustavne pravnike, nihče mi ni vedel povedati čemu je namenjen, zagotovo pa to ne more biti ohlajanje glav, ker se s tem pravzaprav razvrednoti poslanke in poslance. Poleg tega sem ugotovila, da se ta člen različno razlaga. Parlamentarna praksa ga že dolgo razlaga tako, da mora od vložitve predloga za referendum preteči 30 dni, da ga je potem sploh mogoče obravnavati na seji, kar po mojem mnenju, osebnem, tako mnenje imam sicer že od začetka mandata, ni prav. Tolmačiti ga je treba tako, da je treba predlog za referendum uvrstiti na sejo v 30 dneh po tem, ko je vložen. Ampak v to ustaljeno parlamentarno prakso nisem posegala. Menim pa, da je sedaj nujno, da se v to prakso poseže. Namreč, večkrat sem tekom mandata zaznala, da ravno zaradi tega 30-dnevnega roka prihaja do zlorabe pravice do posvetovalnega referenduma. Namreč vsaka pravica, še posebej pa pravica, ki je dana politikom, se mora uporabljati v skladu s svojim namenom in namen posvetovalnega referenduma ni, da nek dokument leži v predalu 30 dni, ampak je njegov namen določen v Zakonu o referendumu in ljudski iniciativi, to je, da se preveri volja volivk in volivcev glede določenega vprašanja iz pristojnosti Državnega zbora. To je namen posvetovalnega referenduma. Kot je večkrat poudarilo tudi Ustavno sodišče v več svojih odločbah, zloraba pravice pomeni uveljavljanje ali izvrševanje neke pravice v nasprotju z namenom, zaradi katerega pravico postavlja pravni red. Zloraba pravice zato ne more in ne sme uživati pravnega varstva, tako je tudi reklo Ustavno sodišče. Čeprav na primer zakon o referendumu in ljudski iniciativi nima posebnih določb o prepovedi zlorabe pravice, taka prepoved izhaja iz ustavnih načel, ki Republiko Slovenijo opredeljujejo kot pravno državo. In kako vemo, da je bila v primeru Predloga za razpis posvetovalnega referenduma v današnji konkretni zadevi ta pravica kršena oziroma zlorabljena, gospod Janez Janša je jasno in glasno povedal, čemu je uporaba njihove pravice namenjena, ohlajanju glav in temu, da Vlada razmisli v roku 30 dni. Gospa Alenka Jeraj je na srečanju sorodnikov izraelskih talcev povedala, da bo SDS uporabila vsa sredstva, da se prepreči priznanje Palestine. Jaz sem bila na tem srečanju zraven. Danes je bila zloraba demonstrirana tudi z dejanji, saj je skupina poslank in poslancev Poslanske skupine SDS že vloženi predlog pred začetkom seje umaknila, bojda iz tehničnih razlogov, nato pa potem ko je bil že določen dnevni red seje, ponovno vložila tak predlog, vse z namenom, da se zaobide določbe glede dnevnega reda seje. In čeprav je evidentno, da so predlagatelji zlorabili pravico do posvetovalnega referenduma, bomo mi boljši in bomo odločali o njihovem predlogu, ne bomo pa sledili njihovemu namenu, ki je neetičen in nemoralen in ne sledi namenu, zaradi katerega sploh posvetovalni referendum obstaja. Torej, ne bomo odločanje o predlogu za posvetovalni referendum odložili za 30 dni. Na tak način so namreč poslanci SDS želeli zlorabiti svojo pravico, tega pa kot predsednica Državnega zbora ne bom dopustila. Da mora ravno predsednik Državnega zbora preprečiti zlorabe, smiselno izhaja tudi iz besed pravnika Jana Zobca, tega, ki ga večkrat navajajo tudi poslanci SDS, sicer zapisanih v zvezi z zakonodajnim referendumom. Več primerov zlorabe predloga za posvetovalni referendum smo imeli v tem obdobju. Zadnji je bil glede zakona oziroma novele Zakona o parlamentarni preiskavi. Tam nisem intervenirala, ker sem bila predlagateljica. Naj zdaj samo še dve stvari povem. Glede resolucije o dolgoročni miroljubni rabi jedrske energije v Sloveniji, o kateri smo pred nedavnim odločali, gre torej za zadevo, ko je Državni zbor odločal o političnem aktu, resoluciji, nekaj podobnega kot danes, preden je bilo odločeno na posvetovalnem referendumu in takrat je SDS, kolikor je meni znano, zahtevala, da se sprejme resolucija preden so njeni poslanci podprli predlog za razpis posvetovalnega referenduma. Sama sicer menim, da je bil postopek speljan pravilno, ravno zaradi narave akta resolucije, čeprav so bili pomisleki, pa ne glede poslovniških določb, ampak zakonskih določb, in sicer 28. člena Zakona o referendumu in ljudski iniciativi. Ampak resolucija, kot smo takrat povedali, ni odločitev, ki bi ustvarjala pravno zavezujoče posledice. In tukaj poudarjam, enako je s priznanjem druge države, ki je pravzaprav sporočilo oziroma deklaracija o ugotovitvi obstoja nekih relevantnih dejstev. Zaradi vsega navedenega, predvsem pa tudi zaradi nejasnosti in različnega tolmačenja bom nemudoma predlagala, da Komisija za Poslovnik ustrezno naslovi določbo tretjega odstavka 184. člena tako, da se pravica do posvetovalnega referenduma ne bo več zlorabljala za zavlačevanje zakonodajnega postopka v Državnem zboru. Jaz se vam iskreno zahvaljujem za to, da ste me sedaj poslušali.

In sedaj prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE NA OBRAVNAVO PREDLOGA ZA RAZPIS POSVETOVALNEGA REFERENDUMA O PREDLOGU SKLEPA O PRIZNANJU NEODVISNOSTI IN SUVERENOSTI DRŽAVE PALESTINE.

Predlog za razpis posvetovalnega referenduma je v obravnavo zboru predložila skupina poslank in poslancev s prvopodpisano Jelko Godec. Dopolnilne obrazložitve ne bo. Predlog za razpis posvetovalnega referenduma je kot matično delovno telo obravnaval Odbor za zunanjo politiko in sprašujem oziroma dajem besedo predsedniku odbora, kolegu Predragu Bakoviću za predstavitev poročila. Izvolite.