Najlepša hvala. Jaz se v začetku opravičujem, ker mi druge obveznosti ne bodo omogočale, da prisostvujem seji do konca, v bistvu imam samo še 15 minut, zato se bom osredotočila na ključno zadevo, ki jo pripravljamo na Ministrstvu za finance v podporo izboljšanju konkurenčnosti slovenskega gospodarstva.

Kot ste dobro seznanjeni je v zadnjih fazah priprava paketa sprememb davčne zakonodaje, kjer smo želeli nasloviti predvsem ključne razvojne izzive Slovenije, ki so bili poudarjeni v predhodni predstavitvi, torej oblikovati ukrepe, davčne ukrepe kot podporne ukrepe resornim politikam predvsem na področju spodbujanja dejavnosti z visoko dodano vrednostjo, vključno s start up ekosistemom in spodbujanju privabljanja ključnih zaposlenih z visoko dodano vrednostjo, za katere pač podatki kažejo in tudi informacije s terena prihajajo v smeri, da je domač kadrovski bazen enostavno premajhen za, v bistvu, da bi podjetja, ki se ukvarjajo s temi visokotehnološkimi dejavnostmi, lahko v Sloveniji pridobila ustrezno število zaposlenih in zato seveda so prisiljena razmišljati o selitvi svojih aktivnosti v tujino. In v tem delu želim predvsem izpostaviti del tega paketa predlogov davčnih sprememb, ki bo naslavljal točno te ključne cilje, s katerimi želimo povečati, se pravi, spodbuditi povečevanje dodane vrednosti v slovenskem gospodarstvu, razvoj tistih dejavnosti z nadpovprečno dodano vrednostjo, ki bodo proizvajale produkte, s katerimi bomo lahko visoko konkurenčni na globalnih trgih, zato so ukrepi v tem delu usmerjeni predvsem v davčne spodbude za pridobivanje ključnih kadrov ob predpostavki, da je teh ključnih visoko izobraženih, usposobljenih kadrov v Sloveniji enostavno premalo. Želimo povečati konkurenčnost naših podjetij. Ki se za te kadre potegujejo na globalnem trgu, da jim s tem olajšamo in omogočimo zaposlovanje ključnih kadrov v večjem obsegu. Po drugi strani naslavljamo izzive, največje izzive, ovire, s katerimi se po naših informacijah soočajo v start up ekosistemu. Te pobude so nastale v tesnem sodelovanju s predstavniki tega ekosistema tudi na dogodkih, ki jih je organiziralo Ministrstvo za gospodarstvo, kjer smo skupaj s temi zavezanci skušali ugotoviti, kaj je tisto, kar je vredno in treba nasloviti v prvem koraku, tako da v bistvu tudi te ključne težave naslavljamo v tem paketu predlogov davčnih sprememb, ob tem, da se zavedamo, da je to prvi korak, da so izzivi s katerimi se sooča ta skupnost širši od tega kar naslavljamo in seveda si želimo v nadaljnjem sodelovanju s tem delom gospodarstva obstoječi predlog ukrepov tudi v nadaljevanju razvijati tudi na podlagi analize učinkov in koristi predlogov kot bodo predstavljeni v tem delu. Naslavljamo tudi administrativne razbremenitve, ki bodo omogočale v bistvu nagrajevanje teh ključnih kadrov v večjem obsegu in to se nam zdi najpomembnejši del tega paketa predlaganih sprememb. V drugem delu, ki pa po vsebini je tudi zelo pomemben, smo se pa skušali osredotočiti predvsem na ukrepe, ki bodo povečevali, izboljševali konkurenčnost v posameznih, morda manjših delih gospodarstva. Naslavljajo konkretne težave, s katerimi se srečujejo določene skupine zavezancev delov gospodarstva. Skušajo izboljševati njihovo konkurenčno prednost, skušajo izboljševati poslovno okolje. Naslavljamo birokratske poenostavitve, naslavljamo cilje prehoda v zeleno gospodarstvo, večjo digitalizacijo. Tako da, si želimo, da bi v bistvu ti ukrepi, ki so nastali na podlagi pobud, ki smo jih dobili s strani teh zavezancev in ki so bili predebatirani na različnih forumih s predstavniki tudi drugih skupin gospodarstva in davčnimi strokovnjaki, si želimo, da bi v bistvu te cilje tudi dosegli in da bi kot celota, se pravi skupni imenovalec teh ukrepov je želja podpreti izboljševanje konkurenčnosti gospodarstva kot celote. Toliko mogoče v izhodišču. Hvala lepa.