Najlepša hvala oba predsednika, oba predsednici.

Torej v bistvu za sklic današnje skupne nujne seje Odbora za gospodarstvo in Odbora za finance Lahko bi rekel, so glasne besede ali pa kriki slovenskih podjetnikov, obrtnikov, gospodarstvenikov nenazadnje vseh delodajalcev, pa tudi delojemalcev v Sloveniji, ki ugotavljajo tudi v praktičnem delu, čeprav bomo danes govorili tudi nekaj o statističnih podatkih, o izboljšanju ali pa predvsem o katastrofalni sliki konkurenčnosti slovenskega gospodarstva in pa poslovnega okolja, ki se pod vlado Roberta Goloba vseskozi slabša. Jaz mislim, da je rast gospodarstva in konkurenčnosti na trgu ter stabilno poslovno okolje veliki garant slovenske blaginje v zadnjem času. Ugotavljamo pa seveda lahko, da je vlada Roberta Goloba nekako duši podjetniški razvoj, kar posledično močno vpliva na blaginjo prebivalcev države in predvsem predstavlja, kot pravijo številni gospodarstveniki, danes jih imamo nekaj tu, torej nek rdeči alarm v gospodarstvu. Na začetku naj povem, da je ekonomska svoboda v bistvu predstavlja merilo, kako dobro Vlada nadzoruje poslovanje. Indeks, ki ga poznamo več kot 30 let, torej fundacije / nerazumljivo/, v kateri je vdruženih 184 držav, tudi Slovenija, ki drsi po lestvicah navzdol. Za Slovenijo je indeks leta 2024 znašal, 65,9 kar je zadostovalo za 44. mesto na lestvici. Delovanje sedanje vlade pa kaže najslabši rezultat v zadnjih treh letih. 2023 je znašal ta indeks, 68,4 kar je zadostovalo za 37. mesto in leta 2022 smo bili celo na 70,5 kar je zadostovalo za 32. mesto. Druga zadeva, kar se statistike tiče. Po podatkih evropskega statističnega urada se je obseg storitev v državah z evrom na mesečni ravni povečal za 1 odstotek, v celotni EU pa kar za 1,1 odstotka. Podatki za letno raven kažejo letno raven rasti, ki je 4,8 odstotkov. V prvih primerih so podatki za Slovenijo pod povprečjem in kažejo na zaostanek na mesečni in seveda tudi na letni ravni. Slovenija je na mesečni ravni zabeležila največji padec obseg storitev, saj se je le-ta skrčil za 1,9 odstotka. Pomembnost teh podatkov je v Sloveniji izjemna, saj kaže tako obseg storitev kot samo seveda tudi kondicijo slovenskega gospodarstva. Po eni strani pa zajema tudi vzdušje potrošnikov in seveda kot neko robustnost industrije. Alarmantni pa so tudi seveda podatki evropskega statističnega urada na področju industrijske proizvodnje o tem smo že kar nekaj govorili v zadnjih tednih in mesecih, saj je Slovenija 2023 zabeležila 10,2 odstotno znižanje industrijske proizvodnje in doživela največji padec med državami članicami Evropske unije, tako na mesečni kot letni ravni. Vidiki, ki so vplivali na padec predvsem tistih delovno intenzivnih padov padcev je seveda so po vsej verjetnosti večplastni. Osnovni je cena električne energije v Sloveniji predvsem v intenzivni industriji. Sam živim v bližini Kidričevega, več kot sto let smo tam imeli primarno proizvodnjo aluminija, zaradi radikalnega zelenega prehoda, energetske krize, ki je bila že v Evropi, zaradi velikih cen energije, predvsem električne, se je ta proizvodnja premaknila predvsem na Kitajsko. Zdaj, če pogledamo, Kitajska v tem trenutku proizvaja večino električne energije še vedno iz premogovnih termoelektrarn. V lanskem letu, mislim, da so postavili in inštalirali 106 novih termoelektrarn na premog, več kot 300 jih je planiranih, v zadnjih 18 letih pa je teh termoelektrarn približno tisoč 800, torej govorimo o termoelektrarnah na premog. Če ugotovimo, da se preko logistične verige, torej kontejnerskih ladij, ki nekatere celo za svoje potovanje potrebujejo kot gorivo celo mazut, da tam nekih kjer je poraba približno 30 tisoč 000 litrov mazuta na uro, lahko ugotavljam, da danes dobivamo nazaj torej primarni aluminij v kockah, ki prihaja potem v Luko Koper in pa seveda v Luko Bremen Häfen z nekajkrat večjim ogljičnim odtisom kot ga je kdajkoli imel, torej sam Aluminij kot primarni produkt v Kidričevem ali pa kjerkoli v Evropi. Temu se reče paradoks tudi zelenega prehoda. Slovenija je v mesecu marcu 2024 izvozila za 5,1 milijarde evrov blaga, kar je ponovno za 2,1 odstotek manj kot marca 2023. Še bolj se je v bistvu zmanjšal uvoz, in sicer za 6,1 odstotka, na nekaj manj kot 5,1 milijarde evrov. V Slovenski demokratski stranki tudi na tem področju že ugotavljamo, že od leta 2022, odkar je nastopila nova vlada, za nek zaskrbljujoč trend gospodarskih kazalcev, ki jih lahko povežemo s korelacijo med prevzemom oblasti s strani doktor Roberta Goloba in njegovo vlado ter drastičnim padcem storitev in seveda tudi proizvodnje. Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj OECD Slovenijo uvršča v skupino držav članic EU z najvišjo obremenitvijo plač in nas, lahko bi rekel, že dolgo poziva naj jo znižamo. Davčni primež je delež prispevkov delodajalca in zaposlenega ter dohodnine v povprečni bruto plači. Slovenija, v Sloveniji je bil davčni primež v letu 2023 precej višji od povprečja držav članic, še bolj zaskrbljujoče je pa seveda za posameznike brez otrok. Tukaj imamo kar nekaj podatkov, tukaj lahko vidimo davčni primež držav OECD za leto 2023, tukaj vidimo Slovenijo, tukaj vidimo povprečje OECD 34,8, Slovenija 43,3, pet držav, ki je nad nami, pa so seveda države, ki imajo bruto plačo večjo od 30 do 150 procentov, pet držav, ki imajo, lahko bi rekel, vrhunske javne storitve kot je, lahko bi rekel, železniški promet, do, javni zdravstveni sistem, pokojninski sistem in vse tisto, kar, s katerim Slovenija je v bistvu popolnoma, se ne more popolnoma z njimi ničesar primerjati. Če bi pogledali Slovenijo z državami, ki imajo podoben, lahko bi rekel podobne čakalne vrste, če bi pogledali podobno infrastrukturo, podobno, lahko bi rekel centralizacijo države, potem smo seveda daleč na prvem mestu. Daleč na prvem mestu smo, če pogledamo blaginjo ljudi v teh državah, ki so nad nami.

Če pogledamo delež prispevkov delavcev v stroških dela, tisti, ki se tako borite za delavce, z državami OECD, je samo Litva pred Slovenijo, samo Litva je pred Slovenijo, tukaj je ta podatek. Tukaj lahko vidite Slovenijo, tukaj gre za prispevek delavca, strošek dela med državami OECD, 19 procentov, Litva ima 19,2, skoraj si delimo prvo mesto med vsemi državami OECD, torej sam prispevek delavca od njegove bruto plače, ki jo dobi. Države, ki so za nami tudi ne samo v Evropski uniji, ampak tudi po svetu, kažejo, predvsem pa je to podatek za vse tiste mlade strokovnjake, mlade družine, ki želijo iti kamorkoli po svetu, iskati svoj zaslužek, blaginjo in soustvarjanje neke blaginje v nekih drugih državah, na žalost tudi celo izven Evropske unije.

Tukaj imam podatek davčnega primeža po državah, delež prispevkov delavcev in delodajalcev ter dohodnine v stroških dela za samsko osebo brez otrok, izračunano na povprečno plačo za leto 2023, to so zadnji podatki. Spet Slovenija 43,3 procente, samo Belgija, Nemčija, Francija, Italija, Finska, so nad nami ponovno tiste države, ki imajo blaginjo nekajkratnik ali pa nekaj 10 procentov večjo, ponovno javne storitve, javni prevoz, ki je kvaliteten in tako naprej, ker imajo relativno dosti nižje stroške in tako naprej. Spet govorimo o pokojninskem sistemu, recimo Avstrija, ki je ena, ki ima res nekaj več, ne smemo pozabiti, ima 14 plač, 14 plač dobijo v Avstriji in tudi 14 pokojnin, še to ne pozabimo. Tako da spet smo, lahko bi rekel, tudi po tem davčnem primežu, ponovno, če pogledamo primerljive države s primerljivimi, kvalitetnimi ali pa nekvalitetnimi javnimi storitvami, smo ponovno na vrhu.

Delež prispevkov delodajalca in delavca ter dohodnine na povprečno plačo samske osebe brez otrok v odstotkih, Slovenija 42,8, samo v Nemčiji je več, ampak ponovno govorimo lahko pa v Franciji, o, spet o državah, kjer so bruto plače toliko večje, kjer so tudi o teh velikih bruto plač, torej na koncu seveda neto ostane dosti več. Res, procentualno je nekaj odstopa, vse ostalo, glejte, pod Slovenijo, je pa del Evrope in del tudi sveta okrog nas, Švica, o katerih naj rajši govorimo, glejte, tu je Švica, za 23,4 odstotka, tu pa je Slovenija, recimo, pa cela vrsta seveda evropskih držav in kasneje, tu je pa OECD povprečje, da bomo vedeli, kje smo, in lahko bi rekel, ponovnih teh kazalk, kazalnikov je v, jih imam natiskanih, pa sem jih celo pustil v pisarni, ker bi morda, če bi bilo že, bi bila ta seja predolga.

In to, ta pesimizem glede poslovnega okolja, glede vsega, kar se je pa dogajalo še v zadnjih časih, je pa katastrofa. Zdaj pogledamo obvezno dodatno zdravstveno zavarovanje. Obvezno dodatno zdravstveno zavarovanje o katerem, o katerem več skoraj noben ne razpravlja, je dodal na to listo ponovno, lahko bi rekel, določene prispevke, ki ponovno kažejo na zmanjšanje konkurenčnosti torej v samem, v sami strukturi prispevkov delojemalcev in delodajalcev.

Zdaj, z nami so tudi seveda predstavniki slovenskega gospodarstva, podjetništva. O tem opozarja vsa leta tudi Obrtno podjetniška zbornica Slovenije, ki je pred nekaj dnevi pripravila, lahko bi rekel zbirko zahtev slovenske obrti in podjetništva 2024. Govorili so predvsem z naslovom "Stop birokratizacija", o tem sem največkrat govoril kot poslanec. Veste, da sem pred nekaj leti, takrat smo bili lahko bi rekel ena izmed, še daleč celo pred agendo Evropske unije, ko smo pripravili neko resolucijo o digitalni preobrazbi v Sloveniji, ki sem tudi bil sam soavtor tega, smo govorili, da digitalizacija v Sloveniji naj pomeni debirokratizacijo. Digitalizacija v prvi smeri, če govorimo o javnem sektorju, o javnih storitvah mora biti enačaj z, torej debirokratizacijo predvsem tehnologije trenutno, ki so v uporabi. Smo pripravili kar nekaj zadev. Spomnimo se, vsi se hvalijo sedaj v tej Vladi z osebno izkaznico. To je bila na Ministrstvu za notranje zadeve, je v tej resoluciji, je bila ena izmed prioritet torej, da imajo slovenski državljani eno izkaznico, ki omogoča dostop do e-javnih, do e-javne uprave, ki je osebna izkaznica, na kateri je tudi zdravstvena izkaznica. Na tej lahko dodamo, upam, da bo v kratkem tudi vozniško dovoljenje. Seveda vsako ministrstvo ima nek prioritetni dostop in tako naprej. Ampak to pomeni, na enem, na enem digitalnem, lahko bi rekel, dokumentu, kot takšnem, kot je izkaznica na čip kartici, imate v bistvu vse, kar človek potrebuje v tem času. Na žalost kaj dosti več od tega ni nastalo v slovenskem javnem sektorju. Pred tremi dnevi sem bil na obisku na Koroškem. Bil sem v enem podjetju, upam da javno imenovati / nerazumljivo/, ki deluje, ki ima, pravi, da dela skeletne hiše, torej lesene hiše, sonaravno gradnjo. Primo podjetje lahko bi rekel, lastnik podjetja se na začetku opraviči, da na žalost prihajamo v podjetje, ki ima na čakanju ali na dopustu, nekaj ima na čakanju, nekaj na dopustu več kot 60 ljudi, vprašam zakaj. Je rekel, ne boste verjeli, to ko stavkajo ljudje, torej v upravnih enotah nismo dobili že delovna, torej gradbena dovoljenja za našo postavitev lesenih hiš. Tukaj so pripravljene, imamo jih v skladiščih, nekatere so že na lokacijah, žal jih ne moremo postaviti in stoji 30 projektov. 30 projektov stoji, delavci so, nekateri še koristijo nekaj dopusta, nekateri pa bodo šli na čakanje samo, zaradi stavke na upravnih enotah. Torej stavka na upravnih enotah ne pomeni samo da bom jaz bolj dolgo čakal, da mi podaljšajo mojo mogoče osebno izkaznico ali pa karkoli ali pa, da mi izdajo novo ali pa, da mi izdajo neko potrdilo torej ima tudi te stavke globlji, lahko bi rekel, pomen. In globlje zarežejo tudi v slovenski vitalni del gospodarstva. Takih zgodb lahko govorim ogromno. Vse tisto, kar govorim na področju Obrtno podjetniške zbornice, Slovenije je danes so tu predstavniki. Jaz mislim, da ne rabim dolgo govoriti, ker mislim, da bodo sami povedali, jaz samo teh pet točk sem si zapomnil glede predstavitve tudi sistemske ureditve za pohitritev torej postopkov za zaposlovanje delovne sile iz tujine. Predvsem govorijo o odpravi administrativnih ovir pri vodenju evidenc delovnega časa. Jaz mislim, da v Sloveniji ni skoraj podjetnika, ki ga nisem obiskal, ki se ne zaveda, kakšna birokratska ovira je nastanek zakona, kjer evidentiramo ta čas ali pa ne čas, ki ga ljudje preživijo v podjetju. To lahko nekdo naredi, ki ne pozna strukturo slovenskega gospodarstva. Včeraj sem bil v Konicah na eni podjetnikov, ki postavlja mega žage, čez 100 metrov dolge linije postavljajo po celem svetu. Je rekel gospod Breznik: Glejte, mi se vedno moramo prilagajati, ali delamo en dan lahko po 12, 16 ur, potem so lahko delavci tri dni doma, lahko so na dopustu, ampak mi smo mali del gospodarstva, mi se prilagajamo našim projektom. Če mi ne bi bili tako vitalni, bi vse te posle izgubili. In takih zgodb mislim, da bodo tudi na obrtno podjetniški zbornici videli ogromno. Mi nimamo velikih multinacionalnih podjetij, kjer bi se svet sukal okrog nas, okrog naših končnih produktov, našega velikega znanja, ampak smo mali, večinoma naše gospodarstvo je malo hitro fleksibilno. Se prilagaja spremembam, kar je pozitivno, ampak ravno, zaradi teh hitrih prilagoditev se tudi delovna sila v podjetjih seveda mora prilagajati tem spremembam. In sistem za evidentiranje časa in zakonske rešitve so lahko so nastale iz rok nekoga, ki ni v življenju še delal v podjetju. Vemo, da imamo nek moratorij za ta zakon, da pač, na srečo inšpektorji še ne hodijo okrog in ne kaznuje ljudi. Ampak oprostite, spoštovani predstavniki Vlade, ali boste to zamrznili, ali boste to odpravili? Mislim da so to stvari, ki jih lahko čez noč naredimo skupaj.

Druga zadeva. Seveda, so spremembe dohodninske lestvice, znižanje prispevkov, razvojna kapica. O tem smo govorili že ogromno časa. Janševa vlada je naredila v izteku svojo mini reformo, ki bi davčno olajšavo dvignila na 7 tisoč evrov do naslednjega leta, kot veste, je ta vlada zamrznila na 5 tisoč 500 evrov, je ta davčna olajšava končala. Tudi ne gre samo za slovenske delavce, gre tudi za rojake, ki delajo v tujini, tudi oni še dodatno plačujejo ponovno še določene prispevke za dohodnino in nekateri so se že odločili, da so si stalno rezidenco prestavili v Avstrijo. Še huje, kar se pa zdaj dogaja, zaradi napotenih delavcev, o tem smo govorili že lani na obrtno podjetniškem sejmu v Celju tudi s predstavniki. Je pa seveda tudi nekonkurenčnost na tem področju in tisto, kar se pa dogaja, predvsem na štajerskih podjetjih pa tudi ostalih v Sloveniji, da zdaj selijo podjetja sedeže svojih podjetij celo na Hrvaško. Tega je ogromno sedaj v Sloveniji na Hrvaško. Torej, Hrvaška je glede tega davčnega okolja trenutno bolj konkurenčna kot Slovenija. Glede samega poslovnega okolja pa se naša podjetja, tista, ki vidijo neke industrije prihodnosti, selijo v zadnjem času tudi na Madžarsko. Predvsem v avtomobilski grozd, zato ker okrog / nerazumljivo/ okrog Budimpešte, nastaja, lahko bi rekel, mega avtomobilska industrija že zadnjih 25 let Audi in Mercedes, lahko bi rekel, že tradicionalno, sedaj prihajajo kitajski proizvajalci, kjer postavljajo tam proizvodnjo in mega tovarno baterij. Vemo, da slovensko znanje gre torej na Madžarsko, kjer bodo reciklirali te baterije in tako naprej. Tako da imamo ogromno zgodb selitve naših podjetij.

Naslednja zgodba, ki je ponovno zanimiva, ki je zelo vprašljiva, predvsem spet jo naredi nekdo, ki ne pozna strukture slovenskega gospodarstva, je to, da smo zvišali davek na dobiček pravnih oseb iz 19 odstotkov na 22 odstotkov za naslednjih pet let. Prav tako je seveda vlada doktor Roberta Goloba zvišala trošarine, sprejela zloglasni Zakon o štempljanju, o katerem sem prej govoril. Zdaj, če to damo v nek paket, lahko ugotovimo nekaj. Slovenija, na žalost Slovenija nima, kako bi rekel, ogromno bogatašev, ogromno nekih podjetnikov, ki bi imeli milijone evrov naložene in bi jih lahko vlagali v slovensko gospodarstvo, mi moramo biti konkurenčni, imeti odprto gospodarstvo za tuja vlaganja. Mi imamo relativno, če pogledamo strukturo držav okrog nas smo na najslabšem položaju, kar se tiče prihoda nekih večjih podjetij ali pa celo multinacionalk v našem okolju. Slovenija je na tem področju imela eno zgodbo Magne, kot veste, v Hočah, če pustimo vse ob strani, na katerem, v kakšnih zemljiščih leži ali pa vse ostalo, na koncu sem tudi sam to podpiral, ampak zdaj na koncu ugotovite, da se Magna predvsem v tistih okoljih, kjer je nekonkurenčna, kjer so še posebej nekonkurenčni, se pravi, umika se celo omejuje proizvodnjo celo v Avstriji, čaka nova naročila. Lahko bi rekel, je z veseljem, ali pa lahko bi rekel, raje plačala tisto odškodnino za to, da ni zaposlila tiste delavce, ki so bili po zakonu in tudi po pogodbi narejeni samo zaradi tega, ker je naše poslovno okolje, tu pa mislim tudi na delavce, tudi na delovno silo, strokovno delovno silo, tehnično strokovno delovno silo seveda nezanimivo za veliko ali pa končno realizacijo Magne, torej, da tudi v Sloveniji postavi, lahko bi rekel, namensko produkcijo avtomobilov. Torej, gre za poseben status podjetja, ki rešuje velike multinacionalke, ki imajo višek proizvodnje BMW, Mercedes določenih modelov in so tako zvani pogodbeni proizvajalec avtomobilov. Torej prenese se kompletna notranja logistika na eno podjetje, reprogramirajo robote, če zelo poenostavim, in seveda te avtomobile izdelujejo. Tako, da edina pozitivna zgodba, o kateri se Robert Golob zelo rad pohvali, je seveda novo nastajajoča farmacevtska industrija na področju Lendave torej nek vložek, ki je, ampak tu gre za neko bolj osebno zgodbo. Vsi, ki poznamo slovensko farmacevtsko industrijo, predvsem tiste, ki proizvajajo določene substitute znanih zdravil v tem primeru tudi bioloških zdravil. Sedaj, ko bodo nekatere licence potekle vemo, da se lahko zahvalimo samo nekaj kvalitetnim menedžerjem, predvsem pa farmacevtskim strokovnjakom, ki so slovensko dobro ime vsa ta leta nekako predstavljali Slovenije v Sloveniji in pa predvsem tudi v Evropi in v svetu. Tako da to ni zgodba neke slovenske politike, predvsem je zgodba nekaj ljudi, ki jih lahko preštejemo na prste ene roke. Za to Vlada ni naredila skoraj nič. Predvsem pa je naredila nekaj, kar je naredilo nekaj ljudi, ki so pomembno vplivali, da je desetletja ta industrija se razvijala tukaj v Sloveniji. To je zadnja ali pa tudi edina zgodba, s katero se Vlada v zadnjih letih, lahko bi rekel, nekako pohvali.

Zdaj, za konec je še ogromno tega, se bom oglašal tekom te seje. Torej vlada doktor Roberta Goloba je dejansko brez posluha za slovensko gospodarstvo. Ponovno jo seveda pozivamo, naj prisluhne gospodarstvu, ki zaradi ukrepov vlade posluje v ekstremni negotovosti. V Slovenski demokratski stranki prav tako opažajo in opozarjamo na zatiranje svobodne gospodarske pobude, velike nepredvidljivosti, nestabilnosti poslovnega okolja. Našteto, vse, kar danes govorim, je posledica številnih nasprotujočih ukrepov vlade doktor Roberta Goloba, ki predstavljajo veliko negotovost in napovedujejo obremenjujoče ukrepe. Za nami je že skoraj polovico leta in še vedno ne vemo, kakšni davki nas čakajo v prihodnjem letu, kar je neposredno v škodo gospodarstva, saj samo potrjuje nepredvidljivo poslovno okolje, izstopa pa tudi dejstvo, da vlada Roberta Goloba nima posluha in zaupanja v gospodarstvo in se ne zaveda, da so pozitivni ukrepi za gospodarstvo in podjetništvo pozitivni za državo, za ljudi, predvsem pa za našo, spoštovani državljani in državljanke za našo skupno blaginjo. Toliko z moje strani. Najlepša hvala.