Hvala za besedo. Tudi jaz se opravičujem, ker bom čez približno tri četrt ure moral oditi na naslednji sestanek. Bi pa mogoče samo se odzval na konkretne točke, ki so bile omenjene v zvezi z našim ministrstvom.

Prvič je bilo zopet govora o tem, da Zakon o evidentiranju delovnega časa uničuje konkurenčnost slovenskega gospodarstva in predvsem, da je bil ta zakon sprejet s strani nekoga, ki še v življenju ni delal v gospodarstvu. Spomnil bi ponovno, da je ta zakon ministrstvo ni sprejelo samo, ampak v soglasju z Ekonomsko socialnim svetom, torej tudi s predstavniki delodajalcev, zato je ta obtožba majčkeno kruta do predstavnikov delodajalcev, ki so stopili pred kamere in izrazili svoje soglasje s tem. Mogoče bi ponovno ponovil tudi, da je zakon precej manj zavezujoč torej ima precej milejše oblike zavez kot različica zakona, ki smo ga našli na ministrstvu in ga podedovali od prejšnje vlade, ki ga je že začela usklajevati s socialnimi partnerji. Tista varianta je predvidevala obvezno elektronsko evidentiranje delovnega časa s sprotnim pošiljanjem v centralni register na Inšpektoratu za delo po vzoru fiskalnih blagajn. To je predlog zakona, ki smo ga našli oziroma so ga ekipa, ki sem se jaz kasneje pridružil, ga je našla na ministrstvu. Potem v dogovoru z Ekonomsko socialnim svetom sprejela precej milejšo obliko. Ko se je pa začel zakon izvajati, je pa seveda to bila priročna tarča za kritike, za katere pa, kot pravim, imamo, imamo jih težavo sprejeti, na podlagi tega, kar sem zdaj povedal. In potem, če še pogledamo tri različne raziskave javnega mnenja, precej obširne. Tri četrt ljudi je reklo, da se za njih ni spremenilo s tem zakonom nič. Konec koncev Zakon o evidentiranju delovnega časa v neki obliki velja že od leta 2006. In skoraj tri četrt jih je reklo, da je pa prestrog. Tako da ta medijski šum, ki je bil okrog tega ustvarjen, je očitno deloval, ampak nekih bistvenih sprememb pa tu ni bilo.

In druga zadeva, ki ste jo omenili v zvezi z našim ministrstvom, je Zakon o čezmejnem izvajanju storitev. Tam je bila Slovenija tik pred tožbo, zaradi socialnega dumpinga. Če tega ne bi naredili, bi se ta tožba zgodila. Seveda smo se pred tem posvetovali s pravnimi strokovnjaki in to tožbo bi izgubili. To pomeni, da smo s sprejetjem tega zakona, s tem ko smo izenačili pogoje, izravnali igrišče, če hočete, rešili Slovenijo pred tožbo, pred njenimi materialnimi posledicami in pred slabim ugledom države, ki izvaja socialni dumping. Če nekatere države Unije tega izvajajo še naprej, je to cilj, v katerega je treba usmeriti kritiko, ne pa v to, da je Slovenija odpravila socialni dumping. Ugotovili smo že, da je takrat v tistem trenutku Slovenija imela več napotenih gradbenih delavcev iz Slovenije v tujino, kolikor jih je delalo v Sloveniji, ob tem, da imamo v Sloveniji hudo pomanjkanje delavcev v gradbeništvu in da smo lani vsa nova delovna mesta v gradbeništvu zapolnili s tujo delovno silo. Torej, Slovenija je delovala kot posredovalnica delovne sile, večinoma iz Bosne in Srbije na avstrijska in nemška gradbišča kjer je bila konkurenčnejša, zaradi zakonodaje, ki je bila jasno označena kot socialni dumping. Verjamem, da to ni razvojni model, na katerem bi lahko temeljilo slovensko gospodarstvo. Kolikor pa razumem, pa še naprej potekajo pogovori v zvezi z napotovanjem delavcev v tujino z Ministrstvom za finance. To je druga tema. Da bi pa spreminjali nazaj stopnjo prispevkov za delavce slovenskih delodajalcev napotene v tujino je seveda v nasprotju s tudi konec koncev načeli evropskega enotnega trga dela.

Mogoče še to. Pred letom dni, skoraj letom dni 4. julija lani smo imeli eno podobno sejo v tem istem prostoru z naslovom "Alarmantno poslabšanje slovenskega gospodarskega okolja in razmer na trgu dela". Takrat se pojavlja tudi zahteva, da zaradi skorajšnjega odpuščanja ogromnega števila delavcev v Sloveniji takoj vzpostavimo shemo za čakanje na delo oziroma skrajšani delovni čas. Ob letu / nerazumljivo/ ugotavljamo, da imamo rekordno nizko brezposelnost. Takrat ste me poučili in z veseljem sem to lekcijo, sicer kot človek, ki je 18 let predaval makroekonomijo na Ekonomski fakulteti sprejel, da se ta brezposelnost vedno oglasi z enim zamikom. Takrat, ste ugotovili, da marca je že padla industrijska proizvodnja in da res mogoče začetek julija še ni čas, ampak verjamem, da po letu in nekaj mesecih bi se ta efekt že moral poznati pa se še ne. Torej, imamo rekordno visoko aktivnost, delovno aktivni. Delovno aktivnih je več kot milijon, za 3,1 odstotka več kot pred enim letom, stopnja brezposelnosti pa, kot rečeno, na rekordno nizkih ravneh anketirana celo okrog 3,1 odstotka in tudi delež zaposlenega prebivalstva se je povečal. Stopnja delovne aktivnosti v starostni skupini od 20 do 55 let je najvišja v Evropski uniji. Skoraj 90 odstotkov ljudi v tej starostni skupini v Sloveniji je delovno aktivnih. Ne glede na to pa pripravljamo shemo za skrajšani delovni čas kot krizno shemo, ki se sproži pod določenimi kriteriji in verjamem, da bo do konca leta tudi ta shema sprejeta, da bi državo pripravili na morebitno naslednjo krizo. Te sheme so bile učinkovite tudi v času pandemije koronavirusa, so pa takrat bile pripravljene na hitro, določene stvari so mogoče ušle in zato je ideja, da se pripravi takšna trajna shema, ki bo že pripravljena, če bi jo potrebovali.

Glede pomanjkanja delovne sile, o tem je že bilo govora tudi jaz sem se nekako tega dotaknil, s tem, da imamo rekordno nizko brezposelnost. Večkrat smo že v zadnjem letu in znova prenavljamo Zakon o zaposlovanju, samozaposlovanju in delu tujcev. Drži, da je del postopka izdaje enotnega dovoljenja dolgotrajen, je pa res, da je tu treba biti pozoren pred hitrimi in nenadnimi spremembami. Verjamem pa, da je tu še nekaj prostora za izboljšave in to počnemo.

Bi pa v zvezi z zaposlovanjem tujcev, ki so lani kot rečeno predstavljali več kot 70 odstotkov novih zaposlitev v državi in v celotnem aktivnem prebivalstvu predstavljajo 15 odstotkov in več. Opozoril naslednje. Slovenija mora skrbeti za svoj ugled delodajalca. Če bomo s temi delavci ravnali tako, kot se zdaj dela zlasti z nekaterimi skupinami delavcev, mislim sploh na delavce iz Azije, Filipini, Indija, Pakistan, Nepal, ki prihajajo pri nas k nam večinoma kot napoteni delavci ali pa agencijski delavci bo Slovenija uničila svoj ugled. Dostikrat slišim, da je balkanski bazen prazen. Niti ne. Prazen je za slabe delodajalce. Ko so prišli naši gradbinci konkretno v Bosno in Hercegovino, recimo Modričo ali pa Zagodoviče, so včasih takoj napolnili dva avtobusa delavcev. Danes živ bog noče več na tisti avtobus, ker vedo, kako delajo z njimi pri nas. Enako je s filipinski delavci, od katerih si nekateri delodajalci obetajo kot ji sami rečejo: pridno in poceni delovno silo. Če jim bodo ob prihodu dajali za podpisati prazne izjave, s katerimi se bodo, če bodo hoteli iti k drugemu delodajalcu, odpovedali enotnemu dovoljenju, kar že zaznavamo, ali pa pobrali pasoše, potem teh delavcev ne bomo videli. Torej zaščita pravic teh delavcev in posledično ugleda Slovenije kot delodajalcev je predpogoj, da lahko s tujo delovno silo, ki jo v srednjem roku nujno rabimo, ker kakršnakoli demografska politika lahko deluje samo na dolgi rok. Če ne bomo zaščitili pravice teh delavcev, s čimer posledično seveda ščitimo tudi pravice domačih delavcev, ker tuji delavci postavijo, potem nek minimalen standard, ki vpliva tudi na to, kako se z našimi delavci dela, z domačimi, potem bomo tudi tu izpadli in bodo nekateri delavci iz domnevno praznega balkanskega bazena preprosto zaobšli Slovenijo in skočili neposredno v Avstrijo, Srbijo ali pa še kam drugam. In tudi to je eno izmed področij, s katerim se ukvarjamo in se bomo ukvarjali tudi naprej.

Mogoče še glede nadpovprečne obremenitve dela. Res je, Slovenija ima najvišjo stopnjo prispevkov. Je pa res, da je to tudi posledica tega, da svoje sisteme socialne varnosti financira s prispevki in ne na primer iz dohodnine, progresivno pobrane dohodnine, kot to na primer počne Danska, ki ima neprimerno nižjo stopnjo prispevkov. Če gledamo celotno obremenitev dela, torej davke plus prispevke, smo nekje na 12., 13. mestu v državah OECD. Če gledamo celoten davčni zajem, smo pa še še nekoliko nižje in se je ta znižal v zadnjem desetletju. Ampak mogoče v to temo ne grem podrobneje, ker je vseeno prepuščam kolegici Katji Božič. Skratka, ti domnevno visoki prispevki tudi financirajo naše sisteme socialne varnosti. Omenili ste pokojninski sistem. Omenili ste tudi Hrvaško kot primer konkurenčnega okolja. Povprečna pokojnina na Hrvaškem je 450 evrov, to je polovica tega kakor je pri nas in še manj. Ja, res je, imajo nižje prispevke za penzije. Ali res želite upokojence s povprečno penzijo 450 evrov? Torej, če hočemo vzdrževati določen standard in kakovost življenja tudi za upokojence, potem bomo morali vsi prispevati in upokojencev bo vedno več. Danes starejši od 65 let predstavljajo 20 procentov populacije, čez 25 let bodo približno 30 ali celo več. Nekako bo treba prispevati zanje, če hočemo vsaj ohraniti njihov življenjski standard. Pa naj bo zaenkrat dovolj. Hvala.