Govor

Matevž Frangež

Spoštovani predsednici, najlepša hvala za besedo. Spoštovane poslanke, spoštovani poslanci, lepo pozdravljeni. Najlepša hvala tudi predlagateljem za priložnost, da se pogovorimo o teh izzivih.

Podobne seje smo imeli sicer že v preteklosti. In vsakokrat na nek način z relativno alarmantnimi naslovi, čeprav se je kdaj tudi izkazalo, da smo prehitro skočili na kakšno slabo novico, recimo lani je bil primer mesečnega padca industrijske proizvodnje, ki je bil mislim, da v aprilu lani najvišji v Evropi, ampak že mesec dni kasneje se je po istih podatkih pokazalo, da ima Slovenija naslednji mesec najvišjo rast industrijske proizvodnje. Ne bi želel postavljati namenov predlagateljev v tem pogledu v napačen okvir. Jaz mislim, da je pomembno, da se tako Odbor za gospodarstvo kot Odbor za finance Državnega zbora redno seznanjata z gospodarskimi gibanji, analizirata vzroke za ta gibanja, da se lahko kot država ustrezno odzivamo. Tisto, kar bi rad, pa vendarle dodal, da čeprav se lahko strinjam s podatki, ki so bili prezentirani, vendarle menim, da je poizkus, da iz tega potegnemo diagnozo, pa vendarle napačen. Ampak naj najprej začnem z dobrimi novicami. Slovenska veja / nerazumljivo/, torej nemških gospodarskih zbornic v tujini (AHK Slovenija) je včeraj predstavila rezultate njihove vsakoletne raziskave o razpoloženju nemških podjetij v različnih državah srednje in vzhodne Evrope. In po tem, ko smo lani zaznali nekaj slabih novic, recimo padec deleža podjetij, ki bi ponovno investirali v Sloveniji - ta je lani dosegel 70 odstotkov - je včerajšnja raziskava pokazala eno izjemno dobro novico. Namreč, Slovenija je uvrščena po mnenju teh nemških podjetij na prvo mesto med državami srednje in vzhodne Evrope po kriteriju privlačnih poslovnih lokacij v regiji srednje in vzhodne Evrope. Na tej lestvici je 16 držav. Tisto, kar lahko res preseneča je, da smo v lanskem letu, torej po tej raziskavi, prehiteli celo Estonijo, ki je kraljevala na tej lestvici vse od leta 2019. To so subjektivni podatki. To je anketa. Kaže na neko razpoloženje med menedžerji nemških podjetij, ki so aktivni tudi v Sloveniji. Je pa to še vedno anketa. Pogosto prikazujemo anketne podatke. Recimo, tipičen je raziskava švicarskega inštituta IMD, ki anketirajo menedžerje o tem, kakšno je, torej optimizem ali pesimizem glede vlaganj v določeni državi. Niso v tem pogledu / nerazumljivo/ ampak imajo veliko subjektivne, subjektivnega karakterja. Če hočemo pogledati res strukturno kaj se nam pravzaprav dogaja je mogoče najprimernejši dokument, ki bi ga v tem pogledu bilo potrebno pogledati in priporočam obema odboroma, da če slučajno še nista, da to uvrstita v vso vsakoletno prakso. Obravnavo poročila o produktivnosti, ki ga vsako leto pripravlja Urad za makroekonomske analize in razvoj pod vodstvom legendarnega doktorja Petra Wostnerja. Zdaj, poročilo o produktivnosti nam zelo meritorno pokaže, kje so pravzaprav razlogi za nekatere izzive, ki jih imamo. Najprej, dejstvo je, da je Slovenija, ki je industrijsko nadpovprečno, torej po deležu industrije v svojem BDP, nadpovprečno evropska država, delež dosega 22 odstotkov povprečje EU je 16 odstotkov in ima ob tem še nadpovprečen delež energetsko intenzivne industrije bistveno bolj dovzeta, dovzetna za gibanja v mednarodnem okolju. Praktično vse krize v zadnjih 15 letih so pokazali, da je, zaradi tega visokega deleža industrije tudi padec industrijske proizvodnje ob pojavu krize v Sloveniji vedno nad povprečjem. Sicer pa moramo pogledati, kakšni so podatki. Zdaj, kot veste, je Slovenija lani dosegla nadpovprečno rast svojega BDP med evropskimi državami. Tisto, kar pa nas res muči, pa je realno zelo skromna rast naše produktivnosti. Veste, da je bila ta v lanskem letu sicer pozitivna, nominalno pozitivna, vendar če upoštevamo hkrati tudi visoko, visoko inflacijo, lahko pri tem upoštevamo celo, da je prišlo do majhnega odklona navzdol. Mi se želimo strateško osredotočati na tiste ukrepe, ki bodo rast produktivnosti povečevali. Zdaj, z gospodom Breznikom prihajava iz iste regije, ravno danes zjutraj sem bil na sestanku na regionalni razvojni agenciji Podravje, kjer so postregli z zanimivimi podatki. 80 odstotkov vseh zaposlenih v Podravski regiji dela v panogah in dosegajo dodano vrednost, ki je podpovprečna slovenski dodani vrednosti. 60 odstotkov zaposlenih v tisti regiji je zaposlenih v podjetjih, ki dosegajo dodano vrednost, ki je nižja od povprečja regije. 37 tisoč ljudi, to je gospod Breznik omenjal, se iz tiste regije, ki šteje skupaj 36 tisoč ljudi vsakodnevno vozi na delo drugam, 30 tisoč ljudi, od tega v tujino, torej Avstrijo, 7 tisoč ljudi je očitno nas takih, ki se vozimo na delo v Ljubljano ali druge slovenske regije. Produktivnost je tako regionalno kot sektorsko, kot strateško za celotno državo tisti ključni kazalnik, ki ga moramo gledati. Nekaj tednov nazaj smo na Ministrstvu za gospodarstvo organizirali eno delavnico z gospodarskimi zbornicami o tem kako prenoviti naše sistemske spodbude za podporo investicijam slovenskih podjetij in tam je sodeloval tudi profesor doktor Maks Tajnikar, ki je postregel z zanimivo mislijo: "Težava, ki jo imamo v strukturi naše ekonomije, je nizka cena naših proizvodov in storitev, ki jih prodajamo navzven."

Kar se tiče gospodarstva, vsi podatki kažejo, da imamo nezadolženo gospodarstvo z visoko likvidnostjo gospodarstva, hkrati pa celo vrsto strukturnih izzivov tudi zeleni prehod, digitalizacija, pospešena avtomatizacija naših procesov, mimogrede, po stopnji avtomatiziranosti naše industrije smo v samem vrhu Evrope, ko gledamo velika podjetja, precej drugačna je slika pri srednjih in majhnih velikih podjetjih, ampak hkrati pri, ko pogledamo sektorsko dinamiko produktivnosti, vidimo, pri Sloveniji rahel nihljaj navzdol, po tem, ko smo pravzaprav imeli zelo dobro rast, težava, da so višjo rast produktivnosti na nižji, na bistveno nižji osnovi imele tudi države V4, torej klub srednjeevropskih držav, ki očitno po rasti produktivnosti napreduje precej hitreje in to tudi pri takih dejavnostih kot so IKT storitve, ki jih je potrebno posebej gledati z vidika prihodnjih prebojev, kjer je Slovenija precej nižje tako od konkurence v Srednji Evropi kot povprečja EU in vodilnih inovatorjev.

Vse to po mnenju Umarja torej nakazuje na nekatere strukturne izzive, ki jih imamo še posebej v energetsko intenzivni industriji, ki je bila nedvomno iz razlogov, ki jih je gospod Breznik povzel, seveda, v energetski krizi tudi nadpovprečno prizadeta. Vendarle pa bi spomnil, mogoče mesec ali dva nazaj smo imeli skupno sejo Odborov za infrastrukturo in Odbora za gospodarstvo, tega Državnega zbora, kjer smo govorili o cenah in po cenah električne energije in zemeljskega plina in tam tudi postregli s podatki za Eurostat, ki jasno kažejo, da smo v letu 2023 pri velikih odjemalcih bili v povprečju EU, pri majhnih in srednje velikih podjetjih pa precej pod povprečjem EU. Je pa res, da smo bili navajeni na nizke cene energije in v tem pogledu je del te spremembe, ki jo je prinesla energetska kriza, za gospodarstvo nedvomna investicija in v tem pogledu bi rad podčrtal pomen investicij.

Zdaj, mi smo v javnosti že testirali celo vrsto naših idej, med drugim tudi akcijski načrt za povečanje produktivnosti in konkurenčnosti, ki, na katerem na Ministrstvu za gospodarstvo, turizem in šport intenzivno delamo in pravzaprav postaja zdaj okvir več strateških dokumentov in tam na nek način definiramo tri ključne stebre, na katere se moramo osredotočiti. Eno je nadgradnja, dekarbonizacija obstoječih industrij. Gospodarska zbornica Slovenije je v tem pogledu pripravila analizo učinkovitosti energetsko intenzivnega sektorja in potrebnih ukrepov za to, da povečamo in pospešimo prehod v dekarbonizacijo, kaj lahko na ravni industrijskih procesov, tipičnih za posamezne sektorje, storimo za to, da se, da zmanjšamo to odvisnost in cenovno volatilnost in hkrati, kako povečamo samo energetsko učinkovitost in snovno učinkovitost naših industrijskih procesov. Za to bodo potrebne investicije.

Mi v tem pogledu na Ministrstvu za gospodarstvo v letošnjem letu načrtujemo več ukrepov, da spodbudimo ta prehod in tukaj ne gre za radikalen zeleni prehod, tukaj gre za to, da moramo te stvari storiti, tudi zato, da zmanjšamo strateške odvisnosti, ki jih imamo od zunaj. Mi cel kup denarja, cel kup denarja vsakodnevno peljemo daleč čez evropske meje za to, da zadovoljimo svoje energetske potrebe, hkrati pa je povsem jasno, da obstaja alternativa temu, e pa boleča, sproža konflikte, sproža šoke in v tem pogledu je naloga tako države kot Evropske unije, da skuša ustvariti varno okolje naložb, spodbud, za to, da pri tem industriji pomagamo. Dva podatka v tem pogledu o dosedanjih ukrepih nadpovprečno učinkovitega soočanja Slovenije z izzivi, ki smo jih imeli v energetski krizi, tako z regulacijo cen za mikro, majhna in srednje velika podjetja, kot z zagotovljenimi neposrednimi pomočmi podjetjem v letu 2023 za to, da se ublaži ta visok cenovni skok, v katerega smo padli od leta 2021 naprej, še posebej pa po začetku ruske agresije na Ukrajino.

Skratka, podatki Umarja v tem pogledu kažejo, da je slovenska industrija dobro vpeta v globalne verige vrednosti in da imamo tukaj tudi pozitiven trend napredovanja po teh verigah. Priložnosti pa je še precej, tako glede na vodilne inovatorke kot sektorsko, predvsem za ambicijo, da povečamo cenovni položaj in posledično tudi izboljšamo produktivnost gospodarstva. Samo sekundo, da najdem spet pravi papir.

Drugi steber, ki sem ga v tem pogledu omenjal, so novi produkti in nove industrije. Slovenija je še posebej pri na področju zagonskih podjetij slaba. Prisotnost našega tveganega kapitala se sicer po zadnjih podatkih rahlo izboljšuje in nismo več zadnji v Evropi, dejstvo pa je, da smo še vedno na repu Evrope, Evropa pa je bistveno, bistveno slabša v primerjavi z Združenimi državami Amerike. Vlada želi na podlagi sprejete strategije o razvoju kapitalskih trgov, to je pristojnost Ministrstva za finance, tukaj prisotnost okrepiti, namenjamo tudi delež kohezije, zato da spodbudimo prisotnost tveganega kapitala v Sloveniji prav tako pa na tem področju izjemno aktivna je tudi slovenska razvojna in, slovenska, torej izvozna in razvojna banka, SID banka, ki tudi razvija nove mehanizme v sodelovanju z Evropskim investicijskim skladom. Kljub temu pa obstaja še cela vrsta dejavnikov, kjer moramo izboljšati privlačnost Slovenije za zagonska podjetja. Veste, da smo v tem hipu v trendu, da tudi, ko pride do nastanka zagonskih podjetij, pogosto zaradi zahteve vlagateljev pride tudi do njihove selitve v tujino, recimo London je pri tem pogledu zelo izrazita destinacija za takšna podjetja. Mi smo v tem pogledu pripravili en zametek start up strategije, ki smo jo nedavno predstavili tudi na mednarodni startup konferenci Podim v Mariboru, s ciljem, da do leta 2030 vendarle bistveno izboljšamo kakovost našega start up ekosistema po vseh vidikih.

V ta namen smo pripravili tudi pet strateških pobud, od vitke družbe kot posebne oblike, prilagojene potrebam start up podjetij, na eni strani enostavnost za njihovo nastajanje in upravljanje in na drugi strani odprtost za izstop in vstop novih vlagateljev. Drugič, opcijsko nagrajevanje. Tretjič, privlačnost Slovenije za globalne talente, tudi z razmislekom o start up viziji, se pravi bistveno izboljšanem administrativnem okolju za sprejem globalnih talentov, ukrepi za poglobitev tveganega kapitala, ki so tako, sestavljeni tako iz davčnih spodbud kot večjih spodbud države na tem področju.

Skratka, cel paket ukrepov, s katerimi želimo performans Slovenije na tem področju bistveno izboljšati. K temu naj seveda dodam, da v letošnjem letu prihaja do plasmaja obsežnih sredstev za en in drugi steber. Od tistih, ki so namenjeni ozelenitvi gospodarstva, naj tu omenim ukrepe za krožne in digitalne modele, ukrepe za povečanje energetske učinkovitosti v gospodarstvu, REPower, predvsem pa zelo močno vejo ukrepov, namenjenih razvoju in inoviranju novih izdelkov in rešitev, pripravi demo pilotov, v ta namen pa namenjamo precej obsežna tako nepovratna kot povratna sredstva, vse s ciljem, da torej pospešujemo to produktivnost, da povečujemo odpornost gospodarstva na to veliko volatilnost, pač mednarodnih dejavnikov in da v večji meri skušamo globalnim trgom ponuditi tudi končne izdelke, ki so produkt slovenskega znanja, inovacij in dizajna. Dizajnirani za globalne trge, zaradi tega, ker je nedvomno tako kot je ta močna vpetost v obstoječe industrijske verige na eni strani ena od ključnih značilnosti in prednosti našega gospodarstva, na drugi strani ga dela tudi izrazito torej, ranljivo. Skratka razlogi za to, da smo, kjer smo, so bistveno kompleksnejši in presegajo vprašanja nekega zakona, ki določa evidentiranje delovnega časa. Naše, torej davčne ureditve, kjer je nedvomno mogoče pritrditi trditvi, da smo po obremenitvi plač nadpovprečni v Evropi in kolikor razumem, Ministrstvo za finance tudi pripravlja ukrepe, s katerimi skuša te izzive učinkovito reševati in verjamem, da je zdaj čas, da prepustim besedico kolegici Katji Božič.