Hvala lepa za besedo.

Lep pozdrav vsem skupaj!

Ja, na Ministrstvu za vzgojo in izobraževanje se seveda dobro zavedamo pomena vključevanja otrok priseljencev v vrtce, osnovne in pa srednje šole. Vrtec in šola seveda predstavljata polje izobraževalnih in socializacijskih dejavnosti ter enega najpomembnejših dejavnikov zagotavljanja enakih možnosti za otroke priseljence. Republika Slovenija je vodenje celovite politike priseljevanja, ki predstavlja dinamičen in hitro spreminjajoč se pojav, seveda tudi v sodelovanju z izobraževalnimi, znanstveno raziskovalnimi ustanovami, pa skupnostmi lokalne samouprave, nevladnimi organizacijami, ki delujejo na področju prehranjevanja, naslovila s sprejetima strategijama v letu 2023 na področju integracije tujcev in pa v letu 2024 na področju migracij. Gre za dokumenta Strategija vključevanja tujcev, ki niso državljani Evropske unije v kulturno, gospodarsko in družbeno življenje Republike Slovenije in pa Strategijo Vlade Republike Slovenije na področju priseljevanja.

Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje je v strategiji vključevanja tujcev ambiciozno načrtovalo strateške cilje in ukrepe integracije na področju vključevanja priseljencev v slovenski sistem vzgoje in izobraževanja in sicer na treh pomembnih področjih. Se pravi, eno zadeva normativne podlage, ki bodo omogočale uspešno jezikovno integracijo ter vključevanje otrok priseljencev v izobraževalno okolje, nato gre za razvoj učnih gradiv in pa skrb za kakovostno poučevanje slovenščine kot drugega in tujega jezika, in pa tretje pomembno področje naslavlja usposabljanje strokovnih delavcev v vzgoji in izobraževanju za spodbujanje socialne in kulturne integracije otrok, učencev in dijakov priseljencev.

V naši državi so postavljeni temelji za razvoj multikulturnega izobraževanja. Poleg strategije vključevanja tujcev so sprejete tudi smernice za vključevanje otrok priseljencev v vrtce in šole, ki so ravno v postopku posodobitve v tem šolskem letu in pa seveda smernice za vključevanje otrok in mladostnikov z začasno zaščito v vzgojo in izobraževanje. Ti dokumenti predstavljajo sestavni del nacionalne strategije za integracijo otrok in priseljencev, ki temelji na celovitem in vključujočem pristopu v kontekstu čim hitrejšega vključevanja otrok priseljencev v vrtce in reden pouk, s čimer se pa uresničuje njihova pravica do izobraževanja ter skrb za socialno vključenost.

Mogoče nekaj zgovornih povednih statističnih podatkov. Omenili ste, da je 17 tisoč in več učencev priseljencev ta trenutek v slovenskih osnovnih šolah, pa če pogledamo drugače, v 35 šolah ni niti enega priseljenca in pa v preko 300 šolah, se pravi, to je, predstavlja 71 odstotkov vseh slovenskih osnovnih šol, je manj kot 10 odstotkov priseljencev, seveda pa je res, da pa je dobrih 6 odstotkov, to pomeni, 32 šol, ki pa ima več kot 20 odstotkov priseljencev. Ti priseljenci prihajajo iz 84 držav, največ jih prihaja iz Bosne in Hercegovine 43 odstotkov, to je številčno 7 tisoč 442, potem sledijo učenci, ki prihajajo s Kosova v 20 odstotnem deležu, Severne Makedonije 9 odstotnem, Ukrajina je 7,6 odstotka, Srbije 5 odstotkov, Ruske federacije skoraj 4, Hrvaške 2 odstotka in tako naprej, seveda pa prihajajo otroci tudi iz sosednjih držav, Italije, Madžarske in pa seveda tudi mogoče bolj redko, pa vendarle imamo 129 otrok iz Kolumbije, 119 iz Bolgarije in tako naprej, da ne bi, samo, da dobimo kako široka je paleta v šolah.

Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje je šolam, ki imajo učence priseljence, v prvem in drugem letu šolanja nudi dodatne ure pouka slovenščine. Te ure se učencem, ki se prvo leto šolajo v Republiki Sloveniji zagotavljajo že od konca 90. let. Otroci, ki so tuji državljani oziroma osebe brez državljanstva in prebivajo v Republiki Sloveniji, imajo v skladu z 10. členom Zakona o osnovni šoli pravico do obveznega osnovnošolskega izobraževanja pod enakimi pogoji kot državljani Republike Slovenije. Na podlagi 43.c člena pravilnika o normativih in standardih za izvajanje programa osnovne šole zagotavljajo dodatne ure slovenščine oziroma začetni pouk slovenščine. Od šolskega leta 2018-2019, ko se je člen uveljavil v celoti, se je zagotovilo bistveno večje število ur začetnega učenja slovenščine ter se na novo zagotovilo možnost sistemizacije delovnega mesta učitelja začetnega pouka slovenščine. Pred tem se je učenje slovenščine umeščalo v dodatno strokovno pomoč učencem priseljencem, ki so jo učitelji izvajali v okviru svojega drugega dela. Na novo vključenim učencem priseljencem je takrat pripadalo 10 do 40 ur dodatne strokovne pomoči v celotnem šolskem letu. Danes pa se v šolah z manjšim številom na novo vključenih učencev priseljencev, pomeni od enega do štirje učencev zagotavlja 120 ur in šolam s 5 do 8 učencev priseljencev 160 ur, ki se izvaja kot dodatno delo učitelja. Če je v šolskem letu v šolo vključenih devet ali več na novo vključenih učencev priseljencev pa se lahko sistemizira, to pomeni redno zaposli v deležu učitelja za poučevanje začetnega pouka slovenščine, se pravi pri devetih učencih je to četrtina delovnega mesta, potem pa se s številom učencev deleži povečujejo. V preteklem šolskem letu je bilo v osnovni šoli v osnovnih šolah izvedeno 31 tisoč 60 dodatnih ur slovenščine. In sistemiziranih 51 dodatnih učiteljev za izvajanje začetnega pouka slovenščine. V srednjih šolah je bilo za 650 dijakov izvedenih 9 tisoč 630 ur intenzivnega tečaja slovenščine in pa dobrih 5 tisoč dodatnih ur slovenščine po izvedbi tečaja. Sprejeti so tudi učni načrti za začetni pouk slovenščine za učence priseljence po posameznih vzgojno izobraževalnih obdobjih osnovne šole in od šolskega leta 2020-2021 se začetni pouk slovenščine izvaja v skladu z veljavnimi učnimi načrti. Februarja letos je Državni zbor sprejel Novelo Zakona o osnovni šoli in v povezavi s poučevanjem učencev priseljencev je aktualna predvsem sprememba 50. člena, ki po novem omogoča postopno vključevanje učencev priseljencev v obvezni program osnovne šole. To pomeni, da so učenci primarno vključeni v začetni pouk učenja slovenščine in ob strokovni presoji učitelja postopoma vstopajo k tistim uram predmetov, kjer lahko že bolj sledijo in se vključujejo. S tem bomo zagotovili sočasno socializacijo in integracijo skupino sovrstnikov, govorcev slovenščine. Imamo pa tudi kar precej uspešnih praks in pa seveda tudi izzivov. Lahko povem, da se črpa veliko sredstev iz različnih projektov. Če omenim samo nekatere: izzivi medkulturnega sobivanja, le z drugimi smo jeziki štejejo, objem listijak ali jezikovno občutljivo poučevanje v vseh razredih in tako naprej. Pa da ne bom predolga, mogoče samo še neka ukrepov, ker je to področje, na katerem res intenzivno delamo, sodelujemo tudi z Združenji ravnateljev. Tako imamo tudi v tem tednu v četrtek na dogovorjen sestanek z njimi, da bomo izmenjali izkušnje s terena in možne rešitve. Tako da v postopku je prenova in sprejem smernic za vključevanje otrok, učencev in dijakov iz drugih jezikovnih in kulturnih okolij v slovenski vzgojno izobraževalni sistem. V pripravi bo spletna stran oziroma podstran z informacijami, ki bodo pokrile to, kar v tem trenutku na terenu imamo in bi lahko šole uporabljale vse na enem mestu. Za jesensko obdobje načrtujemo posvet s šolami glede vključevanja priseljencev in pa seveda tudi precej različnih projektov imamo zasnovanih. Preverjali pa bi tudi različne modele glede znanja učencev, kot izhaja tudi iz smernic in pa seveda je pomembno sodelovati tudi z okoljem. Vsi se zavedamo, da priseljenci niso samo skupina, ki posega v vzgojno izobraževalni prostor, ampak v celotno družbo, zato je tukaj je res pomembno, da sodelujemo in da vsak prida svoj kamenček. Vse aktivnosti, ki jih izvajamo, morajo potekati vzajemno, obojestransko in aktivno. Tako da toliko za enkrat, pa potem še. Hvala lepa.