Hvala lepa za besedo.

Mi smo zahtevo naslovili Spremembe pri vključevanju otrok tujcev v šolski sistem so nujne. In sicer zato, ker ocenjujemo, da je po težavah, ki se pojavljajo, mogoče čas, da razmislimo ali je način, kako vključujemo tujce v slovenski šolski sistem, še primeren oziroma ali daje rezultate, ki smo jih, verjamem, vsi si želeli takrat, ko so se pač neke stvari na podlagi povečanega števila tujcev v naših šolah začele spreminjati oziroma na nek način urejati, ali je ta način še primeren oziroma ali odgovarja vsem problemom, ki se ob tem pojavljajo?

Kako naj se tujec, ki ne zna slovenskega jezika, z zaposlenim na upravni enoti dogovori o prijavi stalnega ali začasnega bivališča? Kako naj tujec, ki ne zna slovenskega jezika, ob obisku zdravnika njemu ali medicinski sestri opiše, kakšne bolečine ima? Kako naj tujec, ki ne zna slovenskega jezika, na govorilnih urah za svojega otroka od učitelja izve, kaj se z otrokom dogaja? Kako naj tujec, ki ne zna slovenskega jezika, najde zaposlitev, kjer je pogoj znanje slovenskega jezika, in kako naj otrok tujec spremlja pouk v osnovni šoli, če ne razume, kaj učitelj govori. To so pogosta vprašanja, na katera navadno odgovorimo enako, in sicer vsak tujec se mora čim hitreje in čim bolje naučiti slovenski jezik v okviru slovenskega šolskega sistema. Citiram ministra za šolstvo iz leta 2019, ko je odgovarjal na moje poslansko vprašanje in sicer pravi: "Slovenski izobraževalni model vključevanja priseljencev temelji na vključujočem pristopu pri uresničevanju pravic otrok priseljencev do izobraževanja ter skrbi za njihovo učinkovito vključitev in oblikovanje medkulturne družbe." - konec citata. In tako smo res skozi leta v Sloveniji razvili izobraževalni sistem za otroke tujce, ki v veliki ali pa kar v celotni meri izhaja oziroma temelji na paradigmi vključevanja. Vključujoča družba je danes pravzaprav sinonim za Evropo in predvsem tiste evropske države, ki so velikodušno in na stežaj odprle svoja vrata tujcem. Vemo, migracije so in migracije vedno bodo. Še več. Zagovorniki vključujočega pristopa na področju izobraževanja v Sloveniji se pogosto sklicujejo na deklaracijo in izjave o vključevanju, katerih podpisnica je tudi Slovenija, pa tudi na Ustavo Republike Slovenije in njen 75. člen, po katerem je osnovnošolsko izobraževanje obvezno. Ob tem se številke otrok tujcev, ki vstopajo v slovenski šolski sistem, zadnja šolska leta izjemno povečuje. Če je slovenske osnovne šole v šolskem letu 2018 - 2019 obiskovalo 9 tisoč 574 otrok, tujcev jih je v tem šolskem letu že 17 tisoč 384. To pomeni podvojitev števila otrok tujcev samo v zadnjih petih letih. Sklepamo pa lahko, da se bo ta trend samo še nadaljeval. Vsemu navedenemu sledi logično vprašanje: ali je vključujoči pristop tujcev v slovenski izobraževalni sistem učinkovit ter v globalnem svetu prežetem z migracijami pravilen in smiseln? Tako kot so nekatere evropske države danes že spoznale, da je povsem nekritično in nesistematično sprejemanje tujcev brez neke strategije učinkovite integracije napaka, saj prinese številne težave v več družbenih podsistemih. Tako smo temu priča tudi pri nas. V nadaljevanju bom povedala nekaj praks oziroma izkušenj zaposlenih na področju vzgoje in izobraževanja, ki si podobno kot mi zastavljajo pri svojem delu dnevno zgornje vprašanje, ki govori samo zase, torej ali je sistem učinkovit. Citiram: "Že dlje časa opozarjamo na velike težave integracije učencev priseljencev v slovenski šolski prostor. Trenutna situacija priseljevanja, zaradi odpiranja novih delovnih mest nekvalificirane delovne sile v določene dele države, predvsem v večja mesta in posledično vključevanje otrok priseljencev v šolski prostor zahteva takojšnjo intervencijo tudi s strani pristojnega ministrstva, saj šole same enostavno ne zmorejo več reševati problematike. Govorimo predvsem o otrocih priseljencev, ki ne prihajajo iz republik bivše Jugoslavije, torej s slovansko govorečega govornega področja. Za primer navajamo podatke iz Osnovne šole Helene Puhar, ki jo bo prihodnje leto obiskovalo približno 25 odstotkov učencev, ki so rojeni na Kosovu, torej njihov materni jezik albanščina, kjer je bila v preteklosti zaradi podobnosti jezika integracija bistveno lažja. Naj že na začetku poudarimo, da ne gre za kakršnokoli diskriminacijo teh otrok, temveč ravno obratno, željo, da se vsi otroci lahko uspešno integrirajo. Otroci, ki jih tukaj omenjamo, potrebujejo drugačno podporo kot jo predvideva trenutna zakonodaja. Učencem se želijo zagotoviti optimalni pogoji za njihov razvoj in dolgoročno omogočiti boljše vključevanje priseljencev, kot aktivnih članov družbe Republike Slovenije predvsem na območjih, kjer je, zaradi številčnega priseljevanja integracija težja. Kljub spremembam Pravilnika o normativih in standardih za izvajanje programa osnovne šole v letu 2019, ki jim v okviru MV zagotavljajo dodatne ure slovenščine za učence, katerih materni jezik ni slovenski, ravnatelji opozarjajo, da te ne zadostujejo za hitro in učinkovito integracijo učencev tujcev oziroma zadostno osvojitev slovenskega jezika. Ure, ki so jim priznane s strani MVI, so namenjene učencem tujcev prvo leto vključitve v osnovno šolo. Ravnatelji poudarjajo, da je ključnega pomena ohranitev dodatnih ur slovenščine v enakem obsegu tudi v drugem letu šolanja in v nekoliko manjšem obsegu nadaljnja leta šolanja učenca tujca." - konec citata. Tako so v lanskem letu opozarjali v Združenju mestnih občin Slovenije. Še posebej izrazite postajajo težave v okoljih, kjer se intenzivno veča število tujih delavcev, saj se jim v naslednjem koraku pridruži tudi družina. V šolskih skupinah je število tujih otrok brez ustreznega znanja slovenščine pogosto preveliko, oteženo je spremljanje pouka tudi za večino ostalih otrok. Poudarjamo, da je potrebno vzpostaviti celostni sistem v smeri, da se vzpostavi sistem učenja jezika in ostalih ključnih vsebin na daljavo v letu, kadar se načrtuje združevanje družine. Tako bo integracija otrok v šole potekala lažje, prav tako pa tudi ostalih članov družine, pa so na to zapisali še v Skupnosti občin Slovenije. Vedno več je osnovnih šol, opozarjajo župani in ravnatelji, kjer je v določenem razredu večina otrok tujcev, ki malo ali skoraj nič ne razumejo slovenskega jezika. Posledično se slovenski državljani na podlagi teh številk že odločajo, da svojega otroka, zaradi velikega števila otrok tujcev ne bodo vpisali v določeno osnovno šolo. In spet iz odgovora na moje poslansko pisno vprašanje decembra 23. izhaja, da je na nekaterih osnovnih šolah že skoraj 40 odstotkov vseh učencev tujcev. Šole z največjim deležem otrok tujcev po večini primerov se nahajajo v mestnih občinah Ljubljana, Maribor, Kranj in Celje. Vse večje težave se pojavljajo tudi pri znanju otrok tujcev, ki kljub nezadostni ravni znanja slovenskega jezika napredujejo v višje razrede. Mnogi izmed njih tako ne osvojijo primernega znanja niti slovenskega jezika niti drugih predmetov. Da težave obstajajo, priznavajo tudi na Ministrstvu za vzgojo in izobraževanje, čeprav ne razkrivajo konkretne statistike ali rešitev težav. Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje je seznanjeno z nekaterimi težavami glede preverjanja znanja, ocenjevanja in napredovanja učencev, s katerimi se soočajo osnovne šole in tudi redno pomaga in svetuje učiteljem, ravnateljem in staršem. Svetovalno vlogo opravlja tudi Zavod Republike Slovenije za šolstvo. V primeru zaznanih nepravilnosti pri ocenjevanju se vključi tudi Inšpektorat Republike Slovenije za šolstvo, ki po presoji sproži ustrezne ukrepe v svoji pristojnosti. Takšna integracija tujcev v družbo, v kateri bodo po vsej verjetnosti odrasli in živeli, zagotovo ni dobra niti zanje niti za slovensko družbo. Torej, dejstvo je, da se lokalne skupnosti in zaposleni v vzgoji in izobraževanju soočajo z velikimi težavami zgolj slepo vztrajanje na vključujočem delu, po katerem se otroka tujca nemudoma vključi v pouk denimo matematike ali biologije, čeprav ne zna niti ene slovenske besede ne prinaša in ne bo prineslo nikakršnih pozitivnih sprememb. Glede na dosedanje izkušnje tudi zgolj povečevanje ur slovenščine, s čimer je bil v zadnjih letih večkrat noveliran Pravilnik o normativih in standardih za izvajanje programa osnovne šole, ne pomeni pozitivnih premikov. Odnos Vlade Republike Slovenije ter pristojnega Ministrstva za vzgojo in izobraževanje ob vseh klicih na pomoč opozarjanjih in ponujenih rešitvah v zadnjih mesecih po našem prepričanju ni pravilen. Tiščanje glave v pesek in zagovarjanje stališča, da je, citiram: "Osnovnošolsko izobraževanje otrok, otrok katerih materni jezik ni slovenščina sistemsko ustrezno urejeno." - konec citata - je nedostojno in neodgovorno do vseh, ki se s težavami soočajo. Zato predlagatelji nujne seje odbora pričakujemo, da bodo pristojni, če še vedno vztraja na tem stališču, da so dosedanje ponujene rešitve neustrezne, sami predlagali drugačne, ki pa morajo biti učinkovite ter tako kratkoročne kot dolgoročne. V ta namen predlagamo, da se po končani razpravi sprejme naslednje sklepe. Lahko se tudi še med razpravo oblikujejo kakšni dodatni, ampak mislimo, da pač vsaj te tri bi pa bilo dobro sprejeti. In sicer, prvič: Odbor za izobraževanje, znanost in mladino poziva Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje, da se aktivno odzove na prošnjo Združenja mestnih občin Slovenije za takojšnjo intervencijo, zaradi velikih težav pri integraciji učencev priseljencev v slovenski šolski prostor in v roku treh mesecev poroča odboru o izvedenih aktivnostih.

Drugič: Odbor za izobraževanje, znanost in mladino poziva Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje, da preuči predlog Skupnosti občin Slovenije glede vzpostavitve sistema učenja jezika in ostalih ključnih vsebin na daljavo preden pride do združitve družine oziroma se otroci tujcev vključijo v slovenski šolski sistem in v roku treh mesecev poroča odboru o izvedenih aktivnostih. In tretjič: Odbor za izobraževanje, znanosti in mladino poziva Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje, da omogoči vzpostavitev tako imenovane pripravljalnice v tistih osnovnih šolah in občinah, ki takšno rešitev vidijo kot učinkovito in so jo tudi pripravljeni izpeljati.

Zaenkrat toliko, se bom pa seveda še vključila v razpravo.

Hvala lepa.