Najlepša hvala.

Ali želi besedo predstavnica Zakonodajno-pravne službe? (Da.)

Gospa Barbara Gerečnik, izvolite.

BARBARA GEREČNIK (ZPS DZ): Hvala za besedo. Lepo pozdravljeni!

V Zakonodajno-pravni službi smo v skladu s svojimi zakonsko in poslovniško določenimi nalogami preučili predlog zakona in pripravili pisno mnenje, v katerem smo podali pripombe k posameznim členom predloga zakona. Te pripombe so tako ustavno pravne narave in se nanašajo na jasnost in določnost urejanja kot elementa pravne države iz 2. člena Ustave, na varstvo osebnih podatkov iz 38. člena Ustave, splošno načelo enakosti iz 14. člena Ustave ter hierarhijo pravnih aktov iz 153. člena Ustave. Nadalje so nekatere pripombe tudi pravno sistemske narave in se nanašajo zlasti na pravno sistemsko skladnost različnih zakonov ter na notranjo skladnost besedila predloga zakona. Nekatere pripombe pa so nomotehnične.

Ker se poglavitne rešitve predloga zakona nanašajo na implementacijo direktive EU, smo v mnenju posebej opozorili, da pristop, da se določbe posamezne direktive skoraj dobesedno prepišejo ne pa ustrezno implementirajo, ni pravilen. To je pomembno, ker ima direktiva kot mednacionalni pravni akt vsebino in uporablja besedišče, ki ni vedno ustrezno za zakonsko besedilo; uporablja izraze pogovornega jezika ali sintakso, ki odstopa od običajnega zakonskega normiranja, pri prenosu pa ni upoštevano, da so posamezni pravni instituti in s tem njihovo poimenovanje v nacionalni zakonodaji že urejeni, so lahko urejeni drugače ali pa celo še niso ustrezno normirani. Prav tako ni ustrezno v zakon vnašati besedišča, ki vanj ne sodi, ker po nepotrebnem obremenjuje zakonsko besedilo ali je pomensko preveč odprto. Pri oblikovanju besedila zakonskega predloga je treba upoštevati slovensko nomotehniko ter uporabljati terminologijo, ki bo poenotena z veljavnim zakonom in slovenskim pravnim redom.

Ker vloženi amandmaji koalicijskih poslanskih skupin upoštevajo zgolj nekatere naše pripombe, bi v nadaljevanju izpostavila tiste člene in vložene amandmaje, pri katerih naše pripombe niso bile upoštevane ali niso bile upoštevane v zadostni meri, zato bi bilo po naši presoji treba te določbe dodatno preučiti. Z amandmajem k 1. členu predloga zakona se iz tretjega odstavka 1. člena zakona dodatno črtata druga in osma alineja, še vedno pa ostajata veljavni sedanja peta in šesta alineja, ki bi jo bilo po mnenju ZPS prav tako treba črtati. V zvezi z 2. členom predloga zakona bi izpostavila, da bi bilo zlasti definicijo vozila v spremenjeni tretji točki prvega odstavka 1.a člena zakona treba oblikovati na način, da jo bo mogoče ustrezno vključiti v veljavno besedilo člena, saj v nasprotnem primeru ne bo mogoče ustrezno pripraviti prečiščenega besedila zakona. Glede 5. člena predloga zakona in amandmaja k temu členu bi opozorila, da bi bilo treba zaradi nove četrte točke in posledičnega preštevilčenja obstoječih točk ustrezno popraviti tudi sklic v veljavnem petem in šestem odstavku 7. člena zakona, kar z amandmajem ni upoštevano. Glede 12. člena predloga zakona smo v mnenju opozorili, da je treba zahteve iz direktive v slovenski pravni red ustrezno implementirati, saj člen vsebuje skoraj dobeseden prepis direktive. V primeru obdelave osebnih podatkov je treba upoštevati tako 38. člen Ustave, ki ureja varstvo osebnih podatkov, splošno uredbo o varstvu podatkov in Zakon o varstvu osebnih podatkov. Zgolj sklicevanje na te akte, kot se predlaga z amandmajem, ni ustrezno, temveč bi bilo treba zahteve, ki iz njih izhajajo, ustrezno urediti v tem predlogu zakona. Z amandmajem se sicer določajo tudi podatki, ki se bodo zbirali, še vedno pa ni jasno, na kakšen način se bo podatke pridobilo, sploh v primeru ko ne bo šlo za ustavitev vozila. Poleg tega je treba opozoriti, da zbiranje predstavlja zgolj en vidik obdelave osebnih podatkov. Glede 14. člena predloga zakona, ki uvaja nove a 42.a do d 42.a člene zakona, bi izpostavila, da večina predhodno izpostavljenih pripomb, ki se nanašajo na ustreznost implementacije v smislu uporabljenega besedišča in nomotehnike, ni bilo upoštevanih. Dodatno bi bilo treba preučiti besedilo prvega odstavka novega d 42.a člena, saj vsebina norme ni nedvoumno jasna, hkrati pa se zdi, da se pravni položaj, ki ga ureja, prekriva z enim od pravnih položajev, urejenih v prvem odstavku novega č 42.a člena zakona, iz katerega ne izhaja, da se nanaša samo na primer nesreče, ki se je zgodila v Republiki Sloveniji. Vsekakor pa je treba preoblikovati trinajsti odstavek novega č 42.a člena in deseti odstavek novega d 42.a člena, saj kot pogojno navaja okoliščino, in sicer datum 23. december 2023, ki je že nastopil. Pri 15. členu predloga zakona pa smo opozorili, da javna objava podatkov pomeni poseben vidik obdelave osebnih podatkov; v skladu z 38. členom Ustave bi bilo treba namen javne objave podatkov opredeliti na zakonski ravni v obrazložitvi pa tovrstno objavo utemeljiti z vidika sorazmernosti posega v pravico do varstva osebnih podatkov.

Hvala.